izsrčni krik

ne temnim mislim,
ne zmrzali v srcu,
da svetlobi in jasnemu nebu!

naj se končno dokončno ustoliči pomlad!

da brez teže stopimo izpod prebujenih korenin,
da nas nežno poljubi jutranje sonce,
da nas blagoslovijo tople kaplje dežja,
da kri po žilah zapolje hitreje!

da se prebudijo telesa,
da ozelenijo duše,
da zacvetijo srca,
da skozi dan in skozi noč vriskajo čuti,
da z vsem svojim bitjem in žitjem
okušamo sladkosti življenja!

vse je lahko pomlad.

moja pomlad
je tiho pričakovanje prihoda zelenega jurija,
ki bo prijezdil v mojo deželo na zelenem konju,
odet v zeleno vejevje breze,
med petjem poplesaval s fanti po vasi
in z zvoki svoje piščali naznanjal rast in obilje.

in zadišalo bo po poletju...

© Aleks 2025

Datum objave: 14. 4. 2025