na trgu

kaj najde večer na trgu pozimi?

po pročeljih hiš
v odtenkih zahajajočega sonca
polzijo težke kaplje dežja.
skozi naliv pritajeno
pronica melanholija.

v trgovini kupim velik dežnik barve morja.
pred kavarno srkam vroč kavni napitek
in pod svojo modro streho molče opazujem,
kako v mestu počasi zamira življenje.
v temnih kotanjah z lužami se prižigajo zvezde.

ko izzvenijo še zadnji koraki,
se z neba spusti ptica zlatih peres,
kot bi se sončnični cvet
nalahno zvrtinčil z oblakov.
njen let začutim
kot vroč dih na vratu,
kot bi ga z žgočimi poljubi obsule
vrele ustnice moškega.

ptica stopica po mojih prstih
kakor po tipkah klavirja,
sede na mojo iztegnjeno dlan in zapoje,
skoraj neslišno, samo za moje srce
o dnevih,
ki so bili,
ki so
in ki bodo prišli.

za hip zažarim kakor zvezdni utrinek
na nočni vožnji preko zaspale pokrajine.
svet v spokojni tišini
živi samo v notranjosti duše.
zaželim si, da bi zdrsnil na tla,

pognal korenine in zrasel v mogočno drevo,
preobloženo s plodovi,
ki bi nasitili lačne in odžejali žejne,
in med zimzelene veje za vso večnost skril
gnezdo za mojo ptico.

kaj najde jutro na trgu pozimi? 

© Aleks 2025

Datum objave: 22. 2. 2025