mesec
skozi noč
se med mojimi prsti sprehaja
okroglolični mesec,
ki na oblakih iz sivega žameta
lovi osamele zvezde.
svetlorumeni pejsaž je podoben
drobnemu soncu.
z zvenom zvončkljanja kraguljčkov
se mi nagajivo dobrika
in tuintam pomežikne,
zdaj z desnim,
zdaj z levim očesom.
obzorje diši po svetlobi.
tako vem,
da skozi okno čarobnega vrta
kakor ljubeča roka
z blago toplino uspavanke
boža tvoje lase,
da te zaziblje v miren spanec,
in kakor tiha pesem
išče pot iz mojih
v tvoje sanje.
me čutiš
nocoj
tudi ti?
© Aleks 2025
Datum objave: 13. 1. 2025
3 comments:
Aleks, nova pesem mi je zelo všeč :), posebej surrealistične prvine.
Zdi se mi, da pri tebi niso novost, a so zmeraj dobrodošle!
Datum objave si odlično zadel!
Tvoji bralci so se sinoči gotovo nasmihali polni luni ;).
Vsaj en starejši ljubitelj lepe besede, ki te lepo pozdravljam.
Oh ta mesec! Včasih dela preglavice, včasih pa je edini sopotnik skozi noč. Edini, ki te razume, ki se ti nasmiha in je preprosto s teboj. Hočeš ali nočeš. Nežna pesem, dragi Aleks, ki me spominja na vse tiste neprespane noči, ko sem kdaj sedel ob oknu in čakal klica, čakal besed, ki jih ni bilo. Edino on, tam daleč na obzorju naju je povezoval.
Hvala ti za to upodobljeno nežnost.
Ostani dobro!
Matevž
@starejši ljubitelj lepe besede, najlepša hvala!
res je, včasih poskušam okusiti v pisanju kaj (zame) novega, in zelo me veseli, kadar naletim pri bralcih na ugoden odziv. in morda komu izvabim kakšen nasmeh.
lepo se imej,
a.
@dragi Matevž, polna luna ima svoje muhe, ja… in hkrati povezuje, saj pod isto luno sanja(ri)mo.
želim ti, da pridejo do tebe tudi tiste zaželene besede.
hvala za tvoj dotik. bodi dobro tudi ti.
a.
Post a Comment