ko pade noč
ko pade noč
mesto razpade
avenije ki nimajo konca
dobijo obliko tvojega telesa
(po njih se potepam s poljubi)
neonski reklamni napisi
žarijo
vabljivo
kot moje črne oči
moški vseh barv z vseh ulic minulega dneva
postanejo ti
ko se ljubiva
v tišini sobe na robu neba
med belimi rjuhami iz satena
sestradana
gola
vroča
polna poželenja
čvrstost mojih strasti
se z naslado prelije vate
srce razbija
v ritmu tvoje ekstaze na mojih dlaneh
čeprav ne razumeš mojih besed
razumeš govorico mojih pogledov
in veš
to ni ljubezen
© Aleks 2010
Datum objave: 21. 3. 2010
12 comments:
tako tvoja je, Aleks
bi vedela, da si jo napisal ti, tudi če ne bi videla, kdo je podpisan
lepa, lepa
boleča
Pesnik, včeraj sva praznovala, kajne?
Jaz s tišino besed in belino papirja. Še dobro, da vas imamo pesnike. Res. Še dobro.
Svetloba
Svetloba, pozdravljena, sem vesel, da se še vedno beremo :)
tisto, "bi vedela, da si jo napisal ti, tudi če ne bi videla, kdo je podpisan", pa je še poseben kompliment; meni govori o tem, da morda le premorem eno svojo poetiko (čeprav o sebi bolj mislim, da pišem pesmi, kot kaj drugega. to pa rad :) in zato pesem za dan poezije.
hvala, in oglasi se še kaj, bom vesel. in, boš videla, za tišino zmeraj pridejo pesmi. vsaj pri meni je do zdaj bilo vedno tako.
Aleks, imaš, imaš prepoznavno avtopoetiko. Bi ti lahko kaj napisala, pa ne bom, ker nočem secirati Lepote. In tole, to lahko napiše samo Aleks:
čeprav ne razumeš mojih besed
razumeš govorico mojih pogledov
in veš
to ni ljubezen
(no, jaz, ko sem prebrala konec, sem si rekla samo - Jezus, kako živo, da boli in hkrati odreši - katarza - upam, da ne samo v pesmi, čeprav je že to veliko, če je vsaj v pesmi)
Ne morem, Aleks, ne morem pisat. Zaprto srce, ki prepeva nekako tako
kot je nekoč Majda:
človek bližnjega spozna, ko ga ta nekoč izda, do takrat pa malo ve ...
ampak sem pa zelo, kako naj imenujem to - realistično stabilno. Streznjeno, ja. To je treznost. In mi je fajn po svoje. Res!
Drži se.
Svetloba
malo z zamudo, vsak dan ni dan za pesmi, pa čeprav gre za svetovne dneve poezije:))))
Lepa, tako tvoja, tako naša.
-@ Neikka
hvala za obisk, hvala za komentar.
mislim, da je vsak dan lahko dan poezije... če le tako čuti duša.
-@ Svetloba
treba je naprej.
vedno.
kot vedno pridejo pesmi.
slejkoprej.
ps Svetloba, pa nism glih zihr, da je treznost najbolj taprava opcija, veš... ker opija lahko toliko stvari. tudi poezija. in pomlad. pa fantje (no, mene vsaj ;). in tople duše. in potepanja. in še in še...
ps Neikka: in ker je tudi sonce, ki sije z neba, poezija... je danes, recimo, že en tak dan poezije :)
in, dragi moji, lepo lepo se imejte, vsi... res je pomlad :)
Lepa pesem Aleks. Zelo lepa.
Jaz pa ti zapišem ta del, kot odgovor na komentarček, ki si ga pripel na moji strani :))
Mar res postane,
kuhar muhar, če pade
muha v juho?
Čudovito pomlad tako tebi, kot vsem, ki so ti blizu :)
Vse najlepše ti želim.
če srečata se juha in muha,
juhar od jeze puha,
kuhar ostane brez kruha,
muhar pa dobre ribe zaduha...
to so kar trije, ne eden, primaruha!
;)
ne, rimanje mi res nikoli ni šlo niti najmanj od rok :)
Vilinčica, lepo pomlad tudi tebi in tvojim!
Zdajle se odpravljam spat in mislim, da mi bo tale pesem posladkala spanec.
Je zelo kruto realistična in bit je postala težka, ko sem jo prebral. Ampak ta realni moment je izpovedan na tako lep način, da se mi ta teža (ki me sicer na sploh v tem obdobju pritiska k tlom) hkrati naenkrat ne zdi več povsem zaman. Pesem me je navdala z občutkom, da je vendarle nekaj življenjskega, prvinskega, celo estetskega v tem.
Res, tako lepa pesem ... Če bi imela lička, bi jo hotel pobožati. In preden bi to storil, bi mi roka kar zadrhtela.
Lep vikend ti želim,
Domen
Dobro jutro, Domen :)
Hvala, zelo lepo si napisal. Iskreno. In pobožati pesem mi je strašno všeč.
Želim ti, da se čim prej izkoplješ. Da se te dotakne pomlad.
Upam, da so sanje vseeno bile lepe.
Drži se, bodi dobro. In lep vikend tudi tebi,
a.
res, lepo.
lp, bralec
bralec, hvala.
lp, a.
Post a Comment