ostržek
izrezljano telo
kretnje marionete
v posmeh mimoidočim
namesto oči
dve črni luknji
lačni besed
toda modra vila je nema
v snežnem viharju
prezebla vila
izgubljena čaka na konec
leseni deček zaneti ogenj
stopi vanj in v njem izgori
v smrtni tišini
toda modra vila je slepa
zogleneli štrclji
ugasli kupček pepela
iz mrtve duše
na dlani pogorišča
le drobno srce lutke
še vedno tiktaka
toda modra vila je gluha
© Aleks 2008
Datum objave: 11. 2. 2008
27 comments:
bolečina drugačnosti... Aleks sijajno!
lp, bralec
me veseli :),
a.
Tole pesem sem danes že brala. Potegnil si me vanjo, a nekako ne najdem tistega.
A čeprav ni dolga, si mi vzel veliko časa.
Objem na tvojo stran Aleks, se še vrnem :)))
Nema, slepa, gluha???
Ravno ta trenutek se tako počutim.
Toplina srca daje ritem utripanja vsemu živemu in neživemu okoli nas. Ob ljubezni je nepogrešljiva.
Z mislijo na ljubezen je nekaterim uspelo preživeti, kljub vojnim težkim razmeram, mrazu, lakoti, žeji.
Drži se :D, vvooodnarka
-@ Vilinček, upam, da ne zaradi moje pesmi ???
kakorkoli, nasmehni se v sonce in uživaj lep dan,
a.
(ps včasih nam kakšna pesem pač ne da ničesar; nič hudega, naši horizonti se pač ne srečajo vedno)
-@ vvooodnarka, ja, ljubezen je trdoživa... hvala in lepo bodi tudi ti,
a.
Narobe si me razumel. Vlečeš me vanjo. :))) Ne bi je tolikokrat brala.
Le jaz sem malo izgubljena. Saj bom prišla znova v ritem. :)))
Objem na tvojo stran.
Neko drugačno bitjece, se je za tvojo modro vilo žrtvoval. Nenehno je bil ob njej. A ona tega ne vidi, ne sliši.
Morda pa tega ne ve?
eh, nikar se ne pusti, Vilinček, zunaj je tako lepo ;)
drži se,
a.
uf, me je prehitel tvoj komentar :)
kaj naj rečem... a pol je še butasta za povrh al kaj ;)))
veš, kaj se mi zdi pa zares: da ti pesem ne sede, ker ste vilinčki preprosto preblagega srca :)
lepo se imej,
a.
"na dlani pogorišča
le drobno srce lutke
še vedno tiktaka"
in samo ljubezen je tista, ki mu daje življenje. Četudi na pogorišču smrti.
Spomini.Drobna dejanja.Sprejetost drugačnega!
Pesem,ki mi daje misliti. V katero se lahko človek zares potopi.
Matevž
dragi Matevž,
hvala za prijazen komentar in tvoje razmišljanje.
lep jutri,
a.
Blago srce? :))) To pa se lepo sliši...
Čeprav lahko ima to blago srce tudi ostre prijeme, če bi seveda si tega močno zaželela :)))) Ne vem, sicer kaj bi bilo potem, z mojim srcem.
Ne ni butasta pesem. Jaz sem butasta, ker se vedno v nekaj ujamem, potem pa mi ne da miru.
Drži se mi in hvala za komentar na mojih straneh :)))
mislil sem, da je butasta modra vila (ne pesem. ti pa sploh ne). ampak mogoče ga samo zaničuje. mogoče se ji zdi samo ničvreden. mogoče se ji samo zdi, da si ne zasluži pozornosti. ali pa je vsaj ostržek čutil tako. kdo ve.
lepo se imej, Vilinček, in hvala,
a.
ps včasih je treba najti v sebi moč tudi za ostrino srca
V kolikor se spomnim tiste pravljice o Ostržku je bilo tako. Da je modra vila imela zelo rada Ostržka in je nekako vedno bila ob njemu, ko jo je potreboval. :))) Je pa bilo res tudi to, da je bil ostržek ena taka mala žlehnoba.
Mogoče mu je le malo ponagajala nazaj.
Ma, smejem se. Kaj pa naj? :))) Ker bluzim :)))
Lep dan ti želim, poln sonca, vsaj v srcu. :))
Ostra sem lahko samo v komediji?
Resno. Tale stran poezije, niti ne prilagam na blog, ker ne nosi v sebi neke kvalitete. Gre za bolj take kuharske rime.
Zakaj v komediji?
Da sproti celim rane.
Na kak način?
Smeh je pol zdravja.
In jih je pravzaprav užitek pisati. Ker sem lahko malo žleht. A težko je s tem tukaj na blogu. Ker je treba človeka razumeti in ne nastopaš s celotno svojo pojavo.
Drži se mi še enkrat :)))
zato pa je tisto pravljica, veš.
(nebodimetreba kt jz pa je včasih oster tudi do sebe...)
res je lep sončen dan zunaj... uživaj,
a.
no, pa me je končno spustilo na tvoj blog (tehnične motnje?)
in ni mi žal... močna pesem... o žrtvovanju za ideale,takojo jaz vidim...
objem!
Ne bodi oster do sebe. Fajni si, veš :)))
tako sam je bil... tako sam...
Vilinček, hvala.
danes me ne bo tu (ne morem, res)
do jutri,
a.
Morda pa se modra vila in leseni deček nista razumela v njuni govorici?
Mislim, da ga nikoli ni zapustila, da ga ves čas želi zbuditi iz lutke v živega dečka. Tako pač občutim neke 'relacije'.
Zelo lepa pesem, ki me je sinoči zapeljala v pozne nočne ure, ko sem znova preb(i)rala Ostržka.
Vse dobro, radostno, dragi Aleks!
Te kaj kličeta sneg in sonce na smučiščih? Srečno, kjerkoli boš, uživaj! Pozdrav,
Al
Bodi Valentinček jutri :) Naj bo to tvoj dan. :))
Objem od Vilinčka!
-@ Al, ja, grem, kmalu (čeprav iz nekih razlogov prav zdaj raje ne bi...)
-@ Vilinček, imej se svetlo jutri,
a.
Srce je tisto, ki nas zbliža. In samo mi smo tisti, ki mu pri tem lahko veliko pomagamo.
Lep vikend ti želim :D od vvooodnarke!
Wau. Katarzično. Osrečuje me občutek, da vendarle nismo Ostržki. Nekje daleč, ne tu, ampak tam, smo svobodni. Živi. Smo mi.
Preredko se spomnim, a takrat te znova intenzivno berem:)
Lp, a_je_to
ej, lepo, da se še kdaj oglasiš, vedno se mi fajn zdi :)
in prav imaš: nekje tam daleč smo svobodni. in mi. uživaj!
Post a Comment