cikel: druga obzorja (IV)

so mesta,
kjer druga obzorja
polagoma dobijo obliko doma,
kjer drugačna govorica
postane skoraj domača,
kjer obstaja najljubša kavarna,
kjer za zmeraj vem,
kje sem na bregu reke
v krču izmenjal bolečine,
ko sem prvikrat legel z nekom.

nepozabljivi spomini,
vpisani v dnk žalostink,
neizgovorjeni čakajo čudež.

© Aleks 2025


Datum objave: 11. 11. 2025

cikel: druga obzorja (I) 
cikel: druga obzorja (II)
cikel: druga obzorja (III)

4 comments:

Matevž said...

Ta pesem je pa kot tih sprehod po notranjih pokrajinah spomina, kjer se tujost počasi preobraža v domačnost. Z nežnim jezikom nam razkrivaš, kako se kraji, ljudje in trenutki vtisnejo v našo bit, dokler ne postanejo del našega osebnega zemljevida.

Najljubša kavarna, reka, prvi dotik, poljub tudi najverjetneje …, to je kot čustveni kompas, ki nas usmerja nazaj k sebi.

In trivrstičnica. Ganljiv opomin, da v vsakem izmed nas tiho čakajo zgodbe, ki si želijo biti slišane.

Naj bodo!

Bodi dobro,

Matevž

aleks said...

dragi Matevž,
tvoj komentar prelepo dopolnjuje, nadgrajuje, objema mojo pesem…. hvala ti. Naj bodo vse naše zgodbe slišane in uslišane.

vse dobro ti želim,
a.

Jan said...

Dragi Aleks,
prav škoda mi je, da so tvoje vsakdanjice 'izgubile zagon', rad sem jih bral - ne morem rečt, ravno vsak dan, večkrat na teden pa zagotovo.
Upam, da nevsakdanjice sčasom postanejo manj redke.

Tudi cikel je lep... malo temen in malo svetel. Predvsem pa zelo globok.

LPJan

aleks said...

dragi Jan,

hvala za tvoje misli. tudi sam pogrešam vsakdanjice, a kadar se lira ne oglaša...
morda jih čas znova prinese.

bodi lepo,
a.

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.