galaksija besed
v deževnem času mojega sveta
so kaplje dežja
tople besede moškega,
ki ga nosim v srcu.
vsaka beseda je malo sonce,
ki prinaša svetlobo in greje
moje prezeble dlani.
okenska šipa
je moje temnosvetlo nebo,
na katerem sestavljam
samo najino galaksijo besed.
poti med njimi so tlakovane
z mavričnimi zrni življenja,
ki jih nizam v verze darovanih pesmi.
z njim plešem na vrvi časa,
včasih otožni solo samote,
ki v temi bolesti
išče naslon za utrujeno glavo,
včasih zapeljivo dvojino tanga,
včasih poskočni letkiss,
ki se konča v poljubu z okusom večnosti.
besede postajajo vse bolj intimne.
drobci veselja igrivo
poplesujejo med črkami
in se združujejo v nove izraze.
na nebo jih piševa z zvezdami,
zvezdopis dveh ustvarja
galaksijo samonajinih besed.
© Aleks 2023
Datum objave: 19. 2. 2023
