poletna...

opaziva se na tržnici
in si slediva s pogledi.
počasi,
previdno,
do tvoje hiške,
s kamni ograjene.

na stojnici, kjer si se ustavil,
kupim nekaj lokalnega vina
in potrkam
na tvoja vrata.

na robu obzorja
v poletni vročini trepetajo
cvetovi sivke.

v senci drevesa
si deliva sladkosti
smokev z rajskega vrta.
s konico prsta
ujameš sok,
ki mi spolzi po bradi
in mi ga ponudiš.

gledava se v oči.
dolgo.
globoko.
morda vidiva vse do temnega dna.

v vinu
tvoje misli zrcalijo moje.
vse tvoje strahove poznam.
samote. bolesti. smrti.
veliko besed je potrebnih,
da v tebi
izbrišejo čas.

ljubiva se rdečih oči.

najdeš se v meni,
kakor se jaz
najdem v tebi.

(pesem se piše potihoma, v duši.)

najlepše je ležati
malo pijan na plaži, je rekel Rimbaud,
zamrmram
nekam v tvoje golo telo,
ko poslušam,
kako ti bije srce.

pobožaš me po laseh.
za drhtečimi prsti skrivaš,
da si srečen,
da ne bi bogovi opazili,
da si.

© Aleks 2020



Datum objave: 31. 8. 2020

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.