lobotomija

ne spominjati se
je lobotomija duše

v omrtvelih lovkah temnic peščenih gradov
razžrte kosti
ostankov sanj
neprizadeti pogled
kako ravnodušno odteka čas
leta. kapljajo. brezbrižno.

zavreči ljubezen
je lobotomija srca

samota ne krade sonca
ne bolečina ne žalost
temveč maske ponosa
ime se spreminja v izvotljeno lupino
ali pesmi
še govorijo?

ne spominjati se je lobotomija duše
zavreči ljubezen je lobotomija srca

ogledalo na mizi
slepa luna na razbitinah valov
odseva ednino
zrak ledeni izpod reže zaklenjenih vrat
v sobi z odprtim oknom ostaja
prazen prostor za srečo
ples v temi
brez soplesalca
za zadnji poljub
in je
kot bi življenja
sploh ne bilo

© Aleks 2013



Datum objave: 1. 10. 2013