smrt zvezde
kronos kroji čas tudi zvezdam.
vsaka zvezda ima nekje svoj začetek
in konec.
in vsaka zvezda
se rodi in umre
sama.
zvezda
dolgo umira navznoter,
njen žar
se počasi vrtinči
proti niču,
kjer je najbolj temno,
kjer je najbolj hladno,
kjer je samota najbolj otipljiva.
smeh zvezde
so (bili) njeni ognjeni zublji.
ko se zvezda nauči tišine,
umre v njej toplo in svetlo.
ko zvezda zaspi,
se spremeni oblika zvezdišča,
v katerem je domovala.
ta premik včasih
pusti mrzlo sled
na poti človeka.
© Aleks 2026
Datum objave: 11. 3. 2026
7 comments:
Kar dolgo sem čakal (smo čakali) na novo pesem. Končno je tu - globoka, polna simbolike, malo trpka, predvsem pa lepa. Bodi dobro!
lp, bralec
Malo trpko, a globoko, občuteno in zato seveda tudi lepo.
Upam, da boš počasi tudi ti bolj začutil pomlad.
Vse dobro,
Starejši ljubitelj lepe besede
hvala, bralec, hvala, Starejši ljubitelj lepe besede, za vajine misli ob pesmi.
hja, res sem malo tako... da še iščem svoje pomladno razpoloženje. delim pa zato radosti drugih, torej z drugimi - kar je svojevrstna radost, se mi zdi. lepa in malo posebna.
vse lepo,
a.
Veš, da se kar strinjam s predhodnikoma, dragi pesnik! Pesem je večplastna, večpomenska in globoka s svojo simboliko, še posebej verza "ko se zvezda nauči tišine / umre v njej toplo in svetlo" doživljam kot zelo pomenljiva.
Lepo bodi, na prvi pomladni dan in naprej,
Professor
res sem vesel, da v prebranem bralci najdete veliko pomenov in da vas pesem nagovarja.
hvala za komentar in lp,
a.
Aleks s to pesmijo si ujel tisto posebno tiho, skoraj melanholično lepoto, ki jo nosi narava vesolja, hkrati pa zrcali tudi človeške občutke, ki vseeno pustijo sled v srcu. Želim ti, da bi lahko svojo prihodnost oblikoval svetlo, kot zvezda, ki še sveti.
Lepo bodi.
Matevž
dragi Matevž,
hvala ti, da z mano (z nami) deliš svoje občutke in poglobljeno razmišljanje ob tej moji pesmi.
upam, da je pomlad tudi v tebi in okrog tebe. in da sijoče zvezde v tvojem svetu ostajajo.
bodi svetlo tudi ti,
a.
Post a Comment