in on bi dejal
vse svoje dobre želje (veliko jih je),
letos nizam v vsakdanjicah,
najbolj pomembne so zdravje, ljubezen in mir.
letos nizam v vsakdanjicah,
najbolj pomembne so zdravje, ljubezen in mir.
če bi danes privekal na svet,
bi dejal,
ljudje vseh barv so moji ljudje,
ustvarile so jih roke mojega očeta,
kot je njegova mavrica,
ki jo privabi na nebo njegovo sonce
skozi solze oblakov
(oblaki, ki vidijo v najbolj skrite kotičke,
so pogosto objokani od obupa).
če bi danes privekal na svet,
bi dejal,
rad imam vse ljudi,
in ko bi me farizeji znova poslali v smrt,
bi svoje telo in svojo kri
daroval zemlji,
da bi s svojimi plodovi lahko
nasitila in napojila vsakogar,
da bi bilo lahko dobro vsem,
na veke vekov.
če bi danes privekal na svet,
bi dejal,
rad imam vse ljudi,
ljudje vseh barv so moji ljudje,
razen licemerskih trgovcev s smrtjo,
ki za maskami mitov
o neizmerni vrednosti življenja
brez konca teptajo
najbolj sveto zapoved
ne ubijaj!,
ki režejo niti življenja
brez milosti vsem,
od komaj rojenih otrok
do starcev tresočih rok,
žreci,
ki od noči do noči
na oltarju zlatih malikov mamona in moči
žrtvujejo ljudi,
da bi se iz pepela ljubezni
v neskončnih ponovitvah izvijalo
slepo sovraštvo.
če bi danes privekal na svet,
ne bi samo dal upanja,
ampak bi ga tudi izpolnil.
in namesto prvega joka
bi tem požiralcem življenj
na ves glas zatulil,
da bi se stresla zemlja,
da zanje ne bo očetove milosti
ob koncu sveta,
da jim bo mnogotero povrnjen pekel,
ki se znova in znova poraja iz njihovih rok.
© Aleks 2024
Datum objave: 25. 12. 2024
bi dejal,
ljudje vseh barv so moji ljudje,
ustvarile so jih roke mojega očeta,
kot je njegova mavrica,
ki jo privabi na nebo njegovo sonce
skozi solze oblakov
(oblaki, ki vidijo v najbolj skrite kotičke,
so pogosto objokani od obupa).
če bi danes privekal na svet,
bi dejal,
rad imam vse ljudi,
in ko bi me farizeji znova poslali v smrt,
bi svoje telo in svojo kri
daroval zemlji,
da bi s svojimi plodovi lahko
nasitila in napojila vsakogar,
da bi bilo lahko dobro vsem,
na veke vekov.
če bi danes privekal na svet,
bi dejal,
rad imam vse ljudi,
ljudje vseh barv so moji ljudje,
razen licemerskih trgovcev s smrtjo,
ki za maskami mitov
o neizmerni vrednosti življenja
brez konca teptajo
najbolj sveto zapoved
ne ubijaj!,
ki režejo niti življenja
brez milosti vsem,
od komaj rojenih otrok
do starcev tresočih rok,
žreci,
ki od noči do noči
na oltarju zlatih malikov mamona in moči
žrtvujejo ljudi,
da bi se iz pepela ljubezni
v neskončnih ponovitvah izvijalo
slepo sovraštvo.
če bi danes privekal na svet,
ne bi samo dal upanja,
ampak bi ga tudi izpolnil.
in namesto prvega joka
bi tem požiralcem življenj
na ves glas zatulil,
da bi se stresla zemlja,
da zanje ne bo očetove milosti
ob koncu sveta,
da jim bo mnogotero povrnjen pekel,
ki se znova in znova poraja iz njihovih rok.
© Aleks 2024
Datum objave: 25. 12. 2024
8 comments:
Odlično, pesnik!
Zelo močna pesem. In se strinjam - mislim, da bi zares dejal nekaj takega ali podobnega, veš.
Hvala tudi za želje, ki jih nizaš v vsakdanjicah.
Lepe praznike ti želim in vse dobro v 2025,
Professor
najlepša hvala, Professor!
(potihoma sem že pomislil, da se ne bo nihče oglasil na morda ne najbolj božično temo...)
lepe praznike in vse dobro v novem letu tudi tebi,
a.
Meni se to zdi prava božična tema veš Aleks. Že marsikdo je razmišljal o t.i. drugem prihodu in mislim , da je tako še danes.
In - super vsakdanjice. Želje, ki se želijo, in malo tudi za razmislek o njih.
Srečno tudi tebi, pesnik!
lp, bralec
hvala tudi tebi za tvoj vtis in vpis.
meni ob tem pride na misel, seveda, meni dragi dostojevski, pa tudi roman prvi drugi prihod.
ne bi se glih dobro odrezali, kaj?
in, vesel sem, da vsakdanjice nekako dosegajo svoj namen (ki je, seveda, želje, ne razmislek).
srečno 2025 ti želim,
a.
Pohvala pesmi in vsakdanjicam - tokratna s čebulo je sploh unikat :-))
Lepe praznike in vse dobro v novem letu!
LPJan
Jan, res bi prav rad videl, da bi bile solze sreče – in, kdajpakdaj, čebulne solze, edine človekove solze.
hvala za komentar; želim tudi tebi vse dobro v novem letu. in lepo praznuj,
a.
Dragi Aleks, napisal si pesem, v katerem prepoznavam tvoje poslanstvo in tvoj poklic »če bi danes privekal na svet«
Mislim, da ti ne bi bilo težko vsako jutro ljudem prepevati hvalnico za še en rojeni dan in jih bodriti, ker obstajajo in jim na večer pripovedovati najlepšo pravljico za lepe sanje.
Vem, ne bi ti bilo težko pozimi sleči plašč in ga darovati prezeblemu in mu šepetati tople besede, da je kljub vsemu tudi on človek. In spomladi, bi za vse ljudi postal dišeči cvet, prepojen z medom in vonjem po ljubezni. In v poletju bi za vse ljudi v hladni senci prebiral tvojega najljubšega pesnika in jim trgal sladke sadeže kot osvežitev duše. V jeseni pa bi nam vsem v svoji pesmi risal barvitost narave, ki je ustvarjena prav za človeka.
»Če bi danes privekal na svet«
A ker si že in v neki meri vse to že počneš, te lahko samo objamem in se ti zahvalim, da Si!
Vse dobro Aleks!
Matevž
dragi Matevž,
hvala ti za te besede, a ne bi si upal stopiti v tako velike čevlje, veš. sem pa potihoma vesel, če mi uspe, kot je bilo zapisano v prejšnjem vpisu, narediti kakšno drobno dobro malenkost in komu polepšati dan.
prepričan sem, da jih marsikomu lepšaš tudi ti. kot tudi moji bralci.
ponesimo te misli tudi v novo leto.
vse dobro,
a.
Post a Comment