galaksija besed
v deževnem času mojega sveta
so kaplje dežja
tople besede moškega,
ki ga nosim v srcu.
vsaka beseda je malo sonce,
ki prinaša svetlobo in greje
moje prezeble dlani.
okenska šipa
je moje temnosvetlo nebo,
na katerem sestavljam
samo najino galaksijo besed.
poti med njimi so tlakovane
z mavričnimi zrni življenja,
ki jih nizam v verze darovanih pesmi.
z njim plešem na vrvi časa,
včasih otožni solo samote,
ki v temi bolesti
išče naslon za utrujeno glavo,
včasih zapeljivo dvojino tanga,
včasih poskočni letkiss,
ki se konča v poljubu z okusom večnosti.
besede postajajo vse bolj intimne.
drobci veselja igrivo
poplesujejo med črkami
in se združujejo v nove izraze.
na nebo jih piševa z zvezdami,
zvezdopis dveh ustvarja
galaksijo samonajinih besed.
© Aleks 2023
Datum objave: 19. 2. 2023
8 comments:
Izredno všeč mi je to stopnjevanje: od najine galaksije besed do galaksije samonajinih besed. Odlično seveda!
Professor
o, lepo, hvala, Professor... veš, tako preprosto je. zares. (in za to sem hvaležen).
lp,
a.
Če bi samo enkrat prebral tvojo pesem dragi Aleks, pa mogoče še to le površno, bi lahko dejal, da je tvoj svet v dvojini, povsem odmaknjen od realnosti današnjega sveta. Neznan, nedomač. Ker …, kdo pa še ljubi dandanes, kdo pa še piše z ljubeznijo dvojine? S tisto notranjo slo, ki kdaj pa kdaj pod prsti pesnika tiho vstopa v ta tuj svet.
A je to le navidezen, površen pogled na pesem in je pravzaprav nekakšno povabilo pesnika samega, da vedno znova v njem odkrivamo rahločutnost njegove duše in občutljivost njegovega srca.
Tvoja pesem mi govori ravno to, da naj prisluhnem ljubezenski dvojini in se potopim v globino tišine vajine galaksije.
Hvala za tole, Aleks!
Matevž
sem razmišljal, kaj odgovoriti na ta tako zelo oseben komentar. mislim, da kaj več kot, hvala, dragi Matevž, nima smisla reči.
sem se pa ravno včeraj spomnil na pesem but beautiful, ki govori o ljubezni. prav zato verjamem v tisto ljudsko: ljubezen je bila, ljubezen še bo, ko tebe in mene na svetu ne bo... in pesniki bodo, pomoje, vedno pisali, v dvojini, o njej.
vse dobro!
a.
Meni je (kot vse druge) tudi ta tvoja pesem zelo všeč, zlasti kako povežeš dva moška v dvojini "samonajinih" besed. Bravo Aleks :-)
Verjamem pa tudi v tvoj pripis - tudi sam menim da ljubezen bo vedno, dokler bomo na svetu ljudje.
LPJan
hvala, Jan, za strinjanje in za oceno pesmi. upam (zdi se), da sem res ujel tisto, kar sem želel (iz)povedati, in vzbudil odmeve... kar mi je še posebej lepo. čeprav kdaj tudi (malo) zardim.
bodi(te) dobro,
a.
Tudi jaz sem pesem večkrat prebral. In "povedano povsem preprosto" - kot si ti sam zapisal v eni pesmi - všeč mi je :-).
lp,bralec
tudi povedano povsem preprosto: hvala.
lp,
a.
Post a Comment