moja aleksandrija
poetu (in bralcu) aleksandrije
i.skozi srebrne zenice ogledal
vstopam na druge ulice,
v davno zaklenjene hiše,
v kavarne, kjer v soju plinskih luči
starci sanjajo
rožnate ustnice mladeničev.
ii.
nekaj bežnih pogledov,
ukraden dotik…
dve senci kradoma zdrsneta po stopnicah.
lepota njunih mladih teles
se za trenutek zlije v en sam
prepovedani užitek.
iii.
neznane poti
prehojene tisočkrat
odzvanjajo nepozabljene
v spominih pesnika.
na obali moje aleksandrije
je zapisano tvoje ime.
© Aleks 2019
Datum objave: 8. 8. 2019
7 comments:
Lepa pesem Aleks!
Kot vedno.
Naj ti bo lepo poletje in ... življenje!
m
dragi, Matevž, hvala ti!
tudi tebi želim dolgo in vsaj toplo, če že ne vroče poletje,
a.
Kako lepa Aleksandrija, Aleks! Pesmi pa s tvojo osebno noto vedno malo pobožajo... tokrat vse bralce (tvoje) Aleksandrije :-)
Bodi sončno!
LPJan
Viš ga, počasi bomo vsi prikapljali nazaj, da spet uživamo v tvoji poeziji! Zelo zelo lepa pesem, posvečena Aleksandriji in mislim da vem, kdo je pesnik. ki ga imaš v mislih.
Lepo mi bodi!
dragi Jan in dragi Professor, najprej obema iz srca hvala za prijazen komentar. sem vesel, da se vračate v moj cyber. ki je tudi od vseh vas. seveda.đ
se pripravljam, da o pesniku (iz) Aleksandrije spišem par vrstic. je eden meni najdražjih. morda tudi zato, ker me je nekdo nekoč skušal priklicati z njegovo pesmijo…
lepo se imejte,
a.
Lepi stihi, Aleks :-). Spet ;-)
lp, bralec
hvala & lp nazaj,
a.
Post a Comment