v brezčasju itake
v brezčasju itake
svet diši modro
kakor spomini
na dušo moškega
ki je bolj moja
kakor jaz sam
v vse oblike besed
zanj
klešem zatočišče
če tema
briše bližino
trga vezi
če se zaustavijo koraki
če dvojina
postaja samota
če se zapreti oči
zdi lažje
kakor iskati
sonce na nebu
moja pesem
sega čez konec sveta
v brezčasju itake
verjamem v življenje
iz vej svoje duše
spletam gnezdo
za ptico
© Aleks 2019
7 comments:
Odlično, Aleks - in (?) tudi malo v navezi s prejšnjo trivrstičnico?
Lepo se imej!
Čudovita pesem, dragi Aleks. Veš da se mi zdi, da so pod tem naslovom (Ptica v đuši) zbrane najbolj 'tvoje' - osebne intimne pesmi. In kljub temu, da so v njih večkrat boleči občutki, v njih veđno čutim neko svetlobo. Toplo svetlobo. LPJan
-@ Professor, seveda ima zvezo s poprej objavljeno trivrstičnico; predvsem pa tudi z muziko, ki je bila pripeta v komentar (zame) in je bila (prvič po mnogo letih) največji navdih za to pesem.
so ljubezni, ki so brezčasne. vedno enako močne. so.
-@ Jan, ob tvojem komentarju sem pomislil… mogoče sem v pesmih za ptico jaz najbolj jaz. in so take zato.
hvala obema in bodita/-e lepo,
a.
Brezčasna pesem – pesem za vse čase :-). Všeč!
lp, bralec
bralec, tnx.
lp nazaj,
a.
… da tvoja pesem sega čez konec sveta, dragi Aleks!
Čisto v dno duše, kjer se ustavi čas, kjer je prostor za najlepše. Najlepše kar nam moreš dati. Samega sebe.
Matevž
dragi Matevž, hvala ti. lepo je videti, da komu kaj pomenijo moje pesmi. čeprav so samo drobci ene zgubljene in malo zmedene duše.
bodi dobro,
a.
Post a Comment