nočni sprehajalec

moški na nočnem sprehodu
gre mimo mene
brez besed
osamljenost na njegovem obrazu
(kot v pokvarjenem zrcalu)
odseva mojo

© Aleks 2019



Datum objave: 1. 3. 2019

objavil aleks ob 00:03

Oznake:

9 comments:

Jan said...

Dragi Aleks,
pošiljam ti en topel žarek sonca, in naj te vsaj malo ogreje - zlasti mislim da srce :-)
Pesem pa je seveda lepa in "dotakljiva" - ampak a misliš, da je bila želja v njem? Mislim po drugem moškem?
LPJan

12 March, 2019
Professor said...

Ta tvoja pesem mije zelo všeč, dragi Aleks. Menim, da malo izreče, pa veliko pove (lahko si pa veliko predstavljaš) - kot mora Prava Poezija.
Seveda odlično :-)

14 March, 2019
Uroš said...

Se bom še jaz javil, čeprav najbrž nisem prvi... sem pa prvikrat :-). Mi je všeč. Kratko - jedrnato - povedno. Dobra poezija!
Objavljaš še kje drugje?
Pozdrav od Uroša

15 March, 2019
Anonymous said...

kar vidim ga ;-)
lp, bralec

ps in hej, dan poezije se bliža...

18 March, 2019
aleks said...

dragi fantje,
najprej en velik hvala, da vztrajate s prebiranjem mojih pesmi, predvsem pa, da ste se oglasili. še posebej dobrodošel Uroš, prvič (in, upam, ne zadnjič). vem (in se (znova, spet!) opravičujem), da malo zanemarjam svoj blogec, ampak vedno je tako, da je treba postoriti to in ono, dokončati spet drugo in tretje in potem rečem, jutri pa zares (čeprav komentarje pa vsak dan prečekiram). in se izklopim.

pesem sem uvrstil med spominjanja, ker sem oni dan (kot se reče) pod večer spet šel tam mimo in sem se spomnil… ne vem, če je v njem bila želja po moškem, ker tudi nisem sam ničesar želel, videl sem samo njegovo samoto, ki je zrcalila mojo, ki sem takrat lahko čutil samo neizmerno zavrženost in bolečino do dna (mislim, da jo je kasneje zamenjala nekakšna čudna otopelost; da je del mene … ne mrtev, ampak brezbarvno siv).

in, Uroš, ne, ne objavljam drugje. za to ni ne potrebe ne volje, še najmanj pa veselja (zbirka, če bi bila, bi lahko bila le za ptico…). ampak če prav pogledaš, koliko mesecev in koliko pesmi se je nabralo, je zbirka tu, pa ne samo ena…

bodite dobro in lep dan poezije. pa kakšno pesem vzemite v roke, pa čeprav mojo,
a.

ps nova objava sledi, jutri

20 March, 2019
Jan said...

Brezbarvno siv? Zanimivo...
LPJan

vidiš, tudi jst te vsak dan čekiram :-)

20 March, 2019
aleks said...

hja… mogoče bi bilo res bolje reči, brezokusno (ne neokusno!) siv…
tnx & lp, a.

20 March, 2019
Matevž said...

Včasih so prav ljudje, ki jih srečujemo, z njimi delamo, živimo …, njihova počutja, njihove grimase, hotenja, zrcalo nas samih.
Dragi Aleks, da le ne bi prav pogosto v njih zrl svojo bolečino osamljenosti in samote.

Matevž

27 March, 2019
aleks said...

hvala za lepo željo, dragi Matevž in... enako želim tudi tebi!
a.

07 April, 2019

Post a Comment

Subscribe to: Post Comments (Atom)
 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.