spominjam se
spominjam se
čeprav si me spremenil
čutim tvoje srce kakor takrat
ko si razgalil pred mano svojo samoto
in sem ugledal zvezde
na nebu tvoje teme
kot jih ni še nihče
dal sem ti dlan in stopil na tvojo pot
ker vem
(kot veš ti)
da nekatere ljubezni nimajo konca
da vseh korakov ne prekrije pozaba
da so vezi
ki segajo preko konca sveta
vrtnica malega princa ne ve za minevanje časa
tvoja noč
je ostala v mojem naročju
kakor drobna nevidna nit
je zvezala tvojo in mojo dušo
za zmeraj
nocoj si moj kakor tisti večer
samo še bolj
© Aleks 2018
Datum objave: 11. 12. 2018
4 comments:
Lepo, čeprav nekako otožno in tudi žalostno predvsem na začetku.
lp, bralec
Dragi Aleks! Pesniku najbolj uspe pesem takrat, ko se drug vidi v njej. Ko drug začuti, kot da bi pesnik govoril prav njemu. In vse tvoje pesmi so take. Znaš in zmoreš izbrati besede v katerih se človek zlahka prepozna, čeprav ne pišeš o njem. To je umetnost. To so zmogli samo veliki in preprosti ljudje. In glej, to zmoreš tudi ti.
Želim ti, da bi se vedno lahko spominjal le lepih trenutkov, čeprav vem, da to ni vedno mogoče, pa vendar …, naj jih bo več.
Vse dobro v teh dneh ti želim!
Matevž
... "samo še bolj" ...
Dragi moj Aleks, prekrasna pesem polna ljubezni.
Bodi dobro!
LPJan
-@ dragi bralec, ja, res je nekam otožna… kot v teh dneh jaz sam.
hvala, da si se ustavil pri meni, a.
-@ dragi Matevž, mislim sicer, da me hvališ daleč bolj, kot si zaslužim, zato samo en zelo zardevajoč, hvala. pa saj veš sam, da vsakdo, ki piše, v svoje besede preliva drobce svoje duše. tudi ti.
bodi dobro tudi ti, a.
-@ dragi Jan, drži: samo še bolj. tudi tebi hvala za tvoje sledi in vse dobro, a.
Post a Comment