all i have to do is dreaming
kadar ga sanjam
(in sanjam ga večkrat)
je v mojih sanjah
tako zelo živ
žarečih ustnic
v polnem razcvetu
kakor vrtnica malega princa
pod slapom iz zvezd
v svetlobi njegovega smeha
odmeva radost
brez samote dvojine
v ritmu bitja srca
igra veter prvo podarjeno pesem
božajoč njegove lase
in kar je najlepšega v njem
je moj najgloblji navdih
včasih me vpraša
kako sem jaz
nežno
z otožno mehkobo v očeh
kakor da v njem
še zmeraj domuje ljubezen
kakor da je med nama samo
iz solza stkana tanka prosojna koprena
brez prezira
brez mržnje
ki jo lahko z eno samo potezo
izbrišem s krvjo
© Aleks 2017
Datum objave: 21. 8. 2017
10 comments:
Dragi Aleks!
Saj veš sam, da je pesem prelepa… da pa je njen zaključek (kakor ga jaz razumem) kar (pre)velika bolečina. Pazi nase!
LPJan
dragi Jan, ja, se zavedam, konec boli...
se mi je pa zgodilo, da sem začel pisati to pesem že nekaj časa nazaj - pred ono, ponoči zaspim v ljubezen, in sem tudi mislil, da jo bom objavil pred njo, saj se je prvih pet kitic dobesedno izpisalo iz mene, skoraj v enem samem dihu, potem pa...
no, pa saj tudi zadnji dve govorita to, kar čutim - da je v meni, še zmeraj, samo in nič drugega kakor ljubezen.
hvala in lepo bodi!
a.
Dragi Aleks!
Začutil sem pesem, ki hrepeni k vse-zavedanju in k vse-prežemajočemu duhu ljubezni, ki živi v tebi. Tvoj razum ve za dejstva, tvoja ljubezen pa ima moč, da razume resnico. In najbrž tudi zaradi tega boleč konec.
Pazi nase!
Matevž
o, dragi Matevž, tole je pa že nekoliko filozofsko… in hvala ti za tvoje čutenje, in za razmišljanje.
vem, že od nekdaj, da nisem glih najbolj razumen (beri: zastopim, preudarim, in potem - sledim srcu…). eh ja, ni enostavno imeti rad, ne (sploh ne tako, za zmiri).
tudi ti pazi nase, dragi Matevž… in predvsem, bodi dobro.
a.
Ne Aleks, ni enostavno imeti rad. Sploh če nimaš koga imeti rad!
Tako za ta trenutek, kot za zmiri!
Matevž
dragi Matevž,
razmišljal sem, kaj naj ti napišem, ker razumem, da je v tvojem komentarju tvoja bolečina, in pravzaprav še vedno ne vem dobro, kaj naj rečem nazaj… razen, da ti povem o sebi. ne vem, kako in zakaj se zgodi (ja, bilo je že tudi na prvi pogled), celo takrat, kadar nočem… ko sem recimo prišel sem, sem se odločil, da ne bom nikomur pustil do sebe in sebi ne do nikogar. da ne bom nikoli več ranil nikogar (niti sebe). pa je vendar še vedno prostor v srcu.
tudi za tistega, ki je nepozaben in nepozabljiv.
bodi dobro, dragi Matevž, in poskusu v svet pogledat z nasmehom. vem, da vedno ne gre (tudi meni ne, pogosto)… ampak včasih svet vsaj za hip vrne nasmeh.
a.
Dragi Aleks! Se kar strinjam s predhodnikom(a), da se pesem začne z nežnostjo in konča z - jaz bi rekel kar - bolečo krutostjo - do tebe. Čustva ljubezni so pa takointako nepredvidljiva…
In res pazi nase! Vedi, da si za nas dragocen :-)
lp, bralec
hvala, bralec, in hvala vsem za prijazno skrb. pa saj pazim nase, no. res. (in a way, anyway).
lepo bodite,
a.
ps jz ne maram oktobra
Po dolgem času pridem na blog in se najdem v začetku te pesmi. Tudi jaz zadnje čase sanjam o nekom. Vedno je tako živ, toliko svetlobe je v njegovem nasmehu ... Bolj malo me vpraša, kako sem. Pač, v njem ne domuje ljubezen (do mene). Od začetka mi je bilo jasno, da bo tako, in lahko živim s tem. Upam, da bo srečen drugje; to bi mi zelo veliko pomenilo. Vseeno ti ne znam povedati, koliko mi pomeni vsak kontakt z njim. Da bi me večkrat vprašal, kako sem.
Lepo bodi in še veliko ustvarjaj. :)
-@ Domen, vesel sem, da si se spet malo oglasil tu. se tudi jz lahko najdem v opisu tvojih občutij (tudi to vem, da lahko veliko pomeni, da je nekdo srečen drugje…). vsega se itak ne da (iz)povedati; zato imam rad poezijo. ker se v njej lahko (vsaj jz) najbolj približam tistemu, kar ni povsem izrekljivo (imam pri tem v mislih tako interpretacijo kot pisanje).
upam, da kaj ustvarjaš tudi ti.
vse dobro, a.
Post a Comment