začarani gozd
Rad bi za zmeraj zašel
v neskončnem zelenju
gozdov njegovih oči,
in v praprot zarisal poti,
po katerih ni stopal
nihče pred menoj.
V središču njegovih zenic
je skrita jasa
(nagajivi zeleni otrok rumenega sonca),
zakladnica šepetanj,
ki lahko spregovorijo
samo z mojim življenjem.
Z nedolžnostjo mladega meseca
bi na novo izumil jezik,
iznašel nove besede,
spletene iz travnih bilk,
za novo dvojino
novega sveta.
Gol bi zaplesal poganski ples,
vznemirjen
pod tujim nebom,
in sprejel vase
tople kaplje
njegovega dežja.
A moral bi sleči temo
in jo odložiti
na drugi obali -
toda ali bi potem
jaz
še bil jaz?
© Aleks 2017
atum objave: 1. 2. 2017
4 comments:
Dragi Aleks!
"A moral bi sleči temo
in jo odložiti
na drugi obali -
toda ali bi potem
jaz
še bil jaz?"
Oja, bi bil. Bi bil ... ti, kakršnega te poznam(o). Z vsemi teminami, z vsemi poleti Ptice v duši, z besedami, ki niso le zapisane na koščku papirja ali črnem zaslonu, temveč so resničnost in globina tvojega življenja.
Oja, bi bil ..., četudi bi slekel temo, kajti od tebe bi ostalo še veliko več kot je tema. Od tebe bi ostal ves tisti mir, grajen na temeljih ljubezni in hrepenenja po njej. Ostali bi tvoji odmevi: zdaj krhki, zdaj polni in bogati. Ostala bi pesem, kot sonce, s katero se notranje grejem, kot dež, da opere navlake v meni, kot veter s katerim zdramim zaspanost misli in lenobnost dejanj.
Te ... ne moreš sleči!
@Matevž
moja ptica, ja. moja ptica… ptica, ki jo jz nosim v duši, ne bi hotela ostati tam. ne na drugi obali.
dragi Matevž, ful ti hvala za te lepe besede.
bodi dobro.
objem,
a.
Objem tudi tebi ... tako na daleč.
Jutri grem na predstavitev zbirke Dragice Štokelj. Škoda da je ne boš doživel v živo. A bom poskrbel da jo boš slišal. Bom! Obljubim! Ker bi rad!
Naj tvoja Ptica nikoli ne ostane sama!
Objem ...
Matevž
en velik in topel objem za dragico ti pošiljam! in en lep, lep literarni večer obema!
bodi dobro,
a.
Post a Comment