la tristesse durera toujours
med prsti nemirno
dogorevajo cigarete
ena za drugo
v ritmu nočnih improvizacij klavirja
pepelnični jazz
na robu ustnic lebdijo krogi samote
svinčeni dvojčki
obodov popitih kozarcev z bleščečega podija mize
čez čas poletijo v nebo
dimni signali v jeziku ptice
kakor breztežni drobci
krika
na drugi strani ob steni
v motni svetlobi privitih luči
skozi zelenilo absinta
vabljiv obris strasti izza ozkih usnjenih hlač
(črnih)
zagorelo telo
tatu na ramenu
neobrit grob obraz
brez nasmeha
pod močnimi obrvmi
dvoje praznih oči
popolni zrcalni par
drugim enako praznim očem
ki ne bodo ne dale ne vzele ničesar
nekje globoko na dnu se bridkost
preobleče v poželenje
in se skrije za kopreno sle
koraki skozi noč
v dvojini
odmevajo sami
bližina je laž
ki jo šepeta bolečina
z medenim stikom teles
v krču naslade
se belo prelije nazaj v temo
žalost je večna
© Aleks 2016
Datum objave: 29. 10. 2016
5 comments:
Dragi Aleks, še vedno, še vedno je zame tvoja poezija kot Biblija iz katere črpam moč za ves dan. In še vedno ostaja jutranji ritual: nežna glasba, kavica in tvoje Izpovedi. Upam, da jih bom še dolgo lahko prebiral in upam, da nekoč tudi otipal liste na katerih bo odtisnjena tvoja notranja podoba. Za tvojo poezijo bi bil čisto pravšnji naslov: »The Book of Love!«, kljub kdaj temačni noti, za katero pa se skriva ljubeča in nežna duša.
In ja, prisluškujem krikom v tišini skozi katero mi govori tvoja žalost. Ne ni večna, le trenutki teme se vlečejo od ene do druge beline!
Pogum. Naj te objame sonce!
Matevž
dragi Matevž, hvala za tvoje tople besede ! saj veš, poezijo imam strašno rad, pisanje pa je moj notranji impulz, vendar knjiga mojih izpovedi (če bi že kdaj bila, bi nosila naslov ptica v duši) še zmeraj ne sodi med stvari, o katerih bi resno razmišljal. te elektronske so mi pa čist fajn, zaenkrat.
sonce kot s.? sometimes…
tudi tebi želim, da se imaš lepo,
a.
Dragi Aleks! Zelo sem vesel, da si se spet vrnil :-) In še s tako krasno (čeprav otožno) poezijo.
Upam - ali raje - želim, da se zdaj spet več bereva/-mo.
LPJan
Odlično, odlično!!
-@ Professor, hvala, hvala...
-@ dragi Jan, saj nisem (še) nikoli odšel... kdaj pač malo manj zapišem, čeprav se izpovedujem, seveda… v veter, jesensko listje, temo reke (in, včasih, napišem kaj samo z zvezdami, na nebo)...
Post a Comment