verlaine
mortel, ange et demon...
(Paul Verlaine, A Arthur Rimbaud)
absint(Paul Verlaine, A Arthur Rimbaud)
ne utopi spominjanj
na dneve v dvojini
z njim
on je za vedno
potepi ki se prepletajo z nešteto odtenki
modrine najglobljih oči
sonce ki vročih dlani boža telo
dež ki izpira žalost
in veter ki je poljubi
na vsak dan bolj izpitem obrazu
prst zarisuje ostre slike
na mizo v kotu drugorazredne pivnice
človek
tek za drugimi sanjami
mučna tavanja v mraku nikoli prehojenih cest
izumljajo vedno nove poti
vse do poslednje obale
angel
besede
iztrgane iz zaklenjenih globin samote
nemirnega iskalca
ko na prsih leži vsa teža zvezdnatega neba
demon
postaviti sebe v središče sveta je zapeljivo
ogristi tujo dušo tako lahko
kajti občutek zmage
je nevaren opoj
podobe
meglijo solze starega pesnika
kakor pogled
na en par korakov v puščavskem pesku
ki jih odnaša čas
spomini bolijo
ko jih obuja v samoti
osamljen
sam
© Aleks 2014
Datum objave: 23. 8. 2014
10 comments:
O, Aleks, lepo, da si zopet nazaj :-)
Mislil sem (po tvojem "Mojem Rimabudu sodeč), da ga ne "obrajtaš" preveč ;-)
Zelo lepa, globoka pesem.
lp, bralec
oh. nisem mislil, da... me bo kdo res pogrešal... hvala (pa saj veš, poletje pač... četudi bolj sivo).verlaine mi res ni glih blizu (razen poezije; marsikatera njegova pesem mi je všeč, lepe znajo bit). jasno, imel je napake (toda saj veš, naj vrže kamen tisti, ki je brez greha), dal pa nam je Rimbauda, ki ga je imel rad do konca dni, čeprav bi mogoče lahko pozabil nanj. saj tudi Rimbaud je znal zaboleti, zelo (druge, pa tudi sebe; ne bi molčal sedemnajst let, če se ne bi...). a meni je vseeno drag (mislim, Rimbaud).
"spomini bolijo
ko jih obuja v samoti
osamljen
sam"
Kako se človek poistoveti s temi besedami. Uh!
Sicer pa vabljen na
Razstavo s haiku poezijo, ti ali kdorkoli že bere to. Več pa na
http://www28.jimdo.com/app/s58d33709167e1eb9/p3b47d0efbec22743?safemode=0&cmsEdit=1
Lp.m
o, pozdravljen, dragi Matevž! lepo, da si se znova oglasil (kar dolgo te ni bilo; zaradi poletja ali so pesmi manj zanimive?).
osamljenost (tudi v ljubezni(h)) zagotovo je ena od "mojih" tem v pisanju; po svoje lepo, a vendar tudi hudo (težko) je imeti drugačno dušo (in še takrat, ko najdeš (ali vsaj misliš, da si našel) sorodno, gredo ponavadi stvari drugače, kot si želiš...). r&v sicer po moje nista bila glih solumates, ampak so ljubezni, ki nikoli ne umrejo - ne vem, zakaj, a vse bolj verjamem, da ene so zares nadčasovne - od zmeraj, za zmeraj. četudi mogoče ne skoz.
hvala tudi za povabilo na razstavo (nova?); link, ki si ga dodal zraven, pa ne dela.
in, meni je žal, da si umaknil tudi blog svoje poezije - saj veš, da imam že od začetka rad tvoje pesmi.
hvala, Matevž, in bodi dobro!
Pozdravljen dragi Aleks!
Jaz sem na tvojem blogu vsak dan, veš! Le včasih je moja duša tako prekleto prazna, da ne znam kaj povedat, čeprav se me pesem dotakne do najbolj skritih kotičkov duše.
Težko je biti drugačen. V vseh pogledih življenja. In težko najdeš ljubezen, ki kdaj ne zaboli, četudi samo za trenutek!
Žal mi je za link, ki ne dela. Zato pripenjam novega, v upanju, da te pripelje do mojega vabila na razstavo: http://utrinjanje.jimdo.com/
Nisem umaknil bloga poezije, kot tudi bloga fotografije ne. Žal mi je moral nekdo vdreti v blog, predvidevam, in v njem pobrisal vse fotografije, ki sem jih imel. Tudi tiste s haikuji. Zato sem odprl novo stran, ki upam, bo delala. http://utrinjanje.jimdo.com/
Tebe, kakor tudi vse tvoje obiskovalce vabim da me še naprej prebiraš(te).
Tinje niso tako daleč iz Ljubljane, zato vabljen! To je enaka razstava kot na Prevaljah, le da bodo nastopajoči drugi. Šel sem malo čez mejo ja, da se tudi avstrijski Korošci zavedo svojih korenin!
Bodi dobro!
Matevž
o, hvala, dragi Matevž, link zdaj deluje, le datum je žal že zamujen - ampak saj razstava še traja, kajne? fino se mi zdi, da si se podal še čez mejo (čeprav naj bi evropa bila brez meja). vsekakor verjamem, da je bil to še en poln literarni večer!
da so ti vdrli v blog?! saj ne morem verjeti! (btw, sam sem opazil, da se pri meni na izpovedih včasih na levi kaj ne vidi tako, kot označim - ampak mislim, da se napake pač zgodijo v bloggerju).
včasih je lepo biti drugačen. in imeti rad. težko, ko si v tem osamljen. ali celo sam.
drži se in se bereva,
a.
Ja, dragi Aleks, razstava še traja,. Tja do 29. septembra se bo prah nabiral na mojih slikah v tem domu! Veliko lepše in bolj doživeto je bilo v domačem kraju, ko sem bil obdan s svojimi ljudmi, ki so začutili mojo fotografijo, mojo besedo. In me tudi bolj toplo sprejeli. Zgoraj sem bil edini tujec v mestu, kot pravi evangelij! A že mora tako biti.
Ja za blog ne vem … v glavnem vse fotografije so izginile, zato sem ga umaknil in ustvaril novo starn. Upam, da bo vsaj to delovalo kot je treba. Dobrodošel!
O ja, težko je biti sam in drugačen od drugih! Vem.
Vse dobro!
ej, jz pa sem prepričan, da si jim pripravil nepozaben večer! ampak saj veš, kaj pravijo, bolj ko se pomikamo proti severu, bolj so ljudje zadržani pri izražanju čustev. v vsakem primeru si srčen, da si se lotil tega podviga!
dragi Matevž, želim ti veliko obiskovalcev na razstavi, na blog bom pa zagotovo prihajal tud jz. drži se in lepo se imej!
Večkrat ne vem, ali naj kaj pokomentiram, ker ni nič drugega za rečii razen: "Še ena imenitna pesem," ampak ker praviš, da se ti dopade, da kakšno rečemo... ;-)
Tokrat bi rekel, da jo dojmam še najbolj kot poklon ljubezni (tudi Verlainovi), in še, da je osamljenost res ena od "tvojih" tem - ki jo znaš tudi krasno upesniti , da jo za-čutimo - kot je zapisal Tevži, pogosto kot da govori(-š) o nas). Itak odlično!
Pa dobro se drži :-)
o, hvala, Professor! ja, res se mi zdi fino, če lahko pokramljam s tistimi, ki me berejo, tako da - čeprav, vem, zvenim večkrat otožno... just keep doin' it.
glede pesmi pa, mislim, da mi je po svoje celo malo žal zanj (namreč, za Verlaina)… včasih človek da, kar največ lahko, pa je še vseeno premalo. vsekakor pa je v veliki meri njegova zasluga, da nam je ohranil R. (in zanj sem od vedno trdno prepričan, da ni bil srečen v tišini, ki si jo je bil izbral. še celo ne.)
tudi ti se imej lepo,
a.
Post a Comment