... skrivnost ...
drevčku
ne veš kaj je umretisamo živeti poznaš
poljub mesečine in ljubkovanje dežja
krajec lune
ki se šali s tvojimi vejami
uspavanke južnega vetra
mogoče danes prihaja smrt
(vsak dan je danes)
s poznanim ritmom korakov
v prvem somraku večera
a ne s sovraštvom
temveč s trpljenjem v prsih
ni te strah
on je pravičen sodnik
vsak tvoj brstič
nosi pečat mehkobe njegovih oči
tople sledi božajočih dlani
ko rahlja zemljo med tvojimi koreninami
tvoj beli jezdec stkan iz bolečine
za vsako zgodbo z njegovih razpokanih ustnic
vsak droben cvet malo rumeno srce
ki s silovito nežnostjo bije
v tihem sozvočju
s simfonijo življenja izpod njegovih prstov
roka okleva v ustavljenem času
ali se bojiš
trnove krone ki se razrašča preko neba?
ko se svetloba
spremeni v temo
umre sonce
... v glasbi
ki ga objema v bolesti duše
šelesti tvoja pesem
njegova melodija
odmeva
v šumenju tvojih besed ...
© Aleks 2014
Datum objave: 23. 5. 2014
8 comments:
Ne rečem, da ni lepa pesem (ker je), moram pa ti povedati, da jo ne razumem v popolnosti...
lp, bralec
ja, mogoče je tokrat res malo bolj... metaforična, alegorična, simbolična... kaj vem, ampak včasih je pač tako, veš.
drevo, ki vedno zeleni.
lp, a.
Res, nekolikanj hermetična pesem, spisana pa jasno odlično; kot taka pa zato nudi morda (še) malo več raznolikih razumevanj bralcem :-)
men je lepa
-@ KR EN, me veseli!
-@ Professor, hvala; tole o možnostih raznolikih razumevanj bralcev me je še posebej razveselilo (saj sem nekako pričakoval tak (bolj manjši) odziv), ker pomoje pesem govori, če se ji le prisluhne...
"ko se svetloba
spremeni v temo
umre sonce"
Kako krasni (in tudi resnični so) ti verzi Aleks! Ti so meni še posebej lepi, čeprav, tudi boleči zraven
Aleks v vseh tvojih pesmih je taki veliki ljubezni, da so vse prekrasne. Tako kot Professor se strinjam, da ima veliko pomenov lahko za vsakega od nas. In lepa je :-)
b.r., najprej hvala za oba komentarja (odgovor je malo pozen, ker je bil ta teden preprosto preveč težak... kot bi bil vsak dan en nov kamen okoli mojega vratu... upam, da se počasi spet prebijem ven. upam, res.
(ja, je, veliko ljubezni v mojih pesmih... kot najbrž tudi v meni. vsaj mislim - čutim - tako).
lepo bodi(te)!
a.
Post a Comment