junij
najbolj svetli ptici
v najbolj temni duši
od vseh
v najbolj temni duši
od vseh
včasih te sanjam ko spim
za nepredirno temo zlepljenih vek
ob sotočju spominov
do obupa pijan opoja
grlenih odjekov tvojega smeha
(otožnosladko sozvočje radosti in melanholije)
se potepam
z roko v roki s tvojimi sanjami
ustavljeni čas je nikoli končana pesem
tvojo srečo ujemam v zrcalu praznih dlani
sijoča polja rumenih glav sončnic v zelenih valovih
vzcvetajo poleg neskončne ceste moje samote
ko pride večer bedim
neslišno skrit med tvoje misli
da prestrežem vse tvoje solze
da te ne dohitijo
da žalost ne orosi miline tvojih poljubov
bijem kot tvoje srce
ki ga tajiš pred menoj kot da ga nimaš
kot da ga nisem spoznal do dna
kot da ga nimam rad
temne in svetle glasbe tvoje krvi
sem vtkal s teboj v črno-bel vzorec šala
ki objema moj dolgi vrat
za vedno skozi ledene mrazove življenja
in te slišim
note niso več črne znanilke smrti
plešoče po nizu petih davečih žic
ne udarjajo več tišine po onemelih tipkah
klaviature
temveč kot krila ognjene ptice
zažarijo
v grenke verze odčarane duše
takrat pišem svet skozi tvoj pogled
zavozlan v topli vonj tvojih besed
varen in nežen
kakor pomlad
v prvih zvončkih pod jasnim jutranjim nebom
čeprav prebodene z otožnostjo kdaj
zakrvavijo
(in so najbolj moje tedaj)
včasih te sanjam ko spim
in včasih odprtih oči
© Aleks 2012
za nepredirno temo zlepljenih vek
ob sotočju spominov
do obupa pijan opoja
grlenih odjekov tvojega smeha
(otožnosladko sozvočje radosti in melanholije)
se potepam
z roko v roki s tvojimi sanjami
ustavljeni čas je nikoli končana pesem
tvojo srečo ujemam v zrcalu praznih dlani
sijoča polja rumenih glav sončnic v zelenih valovih
vzcvetajo poleg neskončne ceste moje samote
ko pride večer bedim
neslišno skrit med tvoje misli
da prestrežem vse tvoje solze
da te ne dohitijo
da žalost ne orosi miline tvojih poljubov
bijem kot tvoje srce
ki ga tajiš pred menoj kot da ga nimaš
kot da ga nisem spoznal do dna
kot da ga nimam rad
temne in svetle glasbe tvoje krvi
sem vtkal s teboj v črno-bel vzorec šala
ki objema moj dolgi vrat
za vedno skozi ledene mrazove življenja
in te slišim
note niso več črne znanilke smrti
plešoče po nizu petih davečih žic
ne udarjajo več tišine po onemelih tipkah
klaviature
temveč kot krila ognjene ptice
zažarijo
v grenke verze odčarane duše
takrat pišem svet skozi tvoj pogled
zavozlan v topli vonj tvojih besed
varen in nežen
kakor pomlad
v prvih zvončkih pod jasnim jutranjim nebom
čeprav prebodene z otožnostjo kdaj
zakrvavijo
(in so najbolj moje tedaj)
včasih te sanjam ko spim
in včasih odprtih oči
© Aleks 2012
Datum objave: 1. 6. 2012
6 comments:
Pesem je psalm, porojen iz hrepenenja, prepleten z ljubeznijo in bolečino, darovan v zahvalo za življenje.
V jutranjem svitu je to hvalnica prebujenja, molitev za srčiko vsega našega bivanja na tem Planetu, vsega smisla, jedra, da človek varno in v zavetju ljubezni pride do konca in hkrati njenega začetka.
Z opoldanskim zvonenjem je tvoj psalm kot blagoslov moči h kateremu se pridružujejo glasovi katedralnega zbora in vzklikajo: Iubilate Deo!
Z večernim Ave je psalm zahvale, ki jo nosi veter vse tja do večnega neba in ki zmeraj najde pot nazaj!
Odložil sem Sveto pismo. Na nočni polici, kjer je do sedaj bil prostor zanj, ga je nadomestila tvoja pesem, tvoj psalm! Presevajoč mir, tiho plačilo za napetost bivanja!
Bodi dobro, Aleks!
uf... skoraj ne vem, kaj naj rečem... saj sem zgolj pisal o tistem, kar vem in kar čutim.
če je pesem zares lepa, je pomoje zaradi njega, ki mi je bil zanjo navdih, ki je ptica v moji duši. jaz pa, kot sem rekel, sem le zapisal tisto, kar sem, kar je v meni.
dragi Matevž, hvala. bodi dobro tudi ti! a.
Hehe,točno to, dragi Aleks!
Ti si pisal o tem kar si čutil in jaz sem zapisal to kar sem začutil!
Pesem dobi svoj največji pomen ravno takrat, ko jo bralec vzame za svojo.
Sem prepričan, da nisem edini, ki sem jo!
Drži se mi!
m
si.
but never mind... junij je vseeno najlepši.
Obe mojstrovini, Aleks; dodatni + za prejšnjo je povezava z glasbo oz. klavirjem!
Toplo Te poozdravlajm,
Professor
hvala. jaz... sem nekako na to bolj navezan (saj je verjetno jasno, zakaj)
pozdrav nazaj!
Post a Comment