spominčica
zaton korakov
slana prekriva poti
zimzelen v srcu
© Aleks 2007
(slovo ni bilo moje... bolečina in spomin pa sta. ti verzi so za prijatelja, ki ga imam rad... in so moj objem v teh mrzlih dneh)
slana prekriva poti
zimzelen v srcu
© Aleks 2007
(slovo ni bilo moje... bolečina in spomin pa sta. ti verzi so za prijatelja, ki ga imam rad... in so moj objem v teh mrzlih dneh)
23 comments:
»zimzelen v srcu«
Zimzelen - Vinca minor. Samostalnik moškega spola in plazeča se gozdna rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti.
Ali je lahko lepše opisati srce, človeka, ki ljubi? Nekoga, ki mu ni mar za sočloveka.
Zimzelen – večno zelen, večen objem. Večen objem ljubezni.
In kot je nekje zapisal E.Kocbek:
»Tiha dlan potrka v rože mojih sanj,
da v meni zadrhti božična luč!«
Zimzelen tvoje ljubezni!
Naj tih spomin ljubezni seže tudi v tvoje srce!
Matevž
ne vem... besede, predvsem moje, se počutijo kdaj tako nemočne... nepotrebne... odveč (kot jz včasih). pa čeprav bi rad, da bi se vse moje vesolje zrcalilo v njih.
lahko noč,
a.
ps tole se ti je pa malo zatipkalo, kajne: "nekoga, ki mu ni mar za sočloveka"... (no, upam vsaj)
Dragi Aleks, dragi bralec/ka!
Najprej, iskreno se opravičujem za to napako:
"Nekoga, ki mu ni mar za sočloveka", ki se mi je zatipkala.
Pa saj veste, da nisem mislil tako. Le včasih so prsti hitrejši od misli. Torej: Nekoga, ki mu je mar za človeka!
Včasih se počutiš res čisto odveč. Dokler, dokler te ne pokliče nekdo, ki te potrebuje. Pa čeprav te pokliče brez besed.
Vse dobro!
Matevž
Dragi Aleks, dragi bralec/ka!
Dragi Aleks, dragi bralci/ke!
Najprej se iskreno opravičujem za napako: "Nekoga, ki mu ni mar za sočloveka", ki se mi je zatipkala. Včasih so prsti hitrejši od misli.
Torej:"Nekoga, ki mu je mar za sočloveka!"
Človek se res kdaj počuti nepotrebnega, odvečnega. Dokler, dokler te v nekem trenutku ne pokliče prijatelj, ki te potrebuje. Pa čeprav te pokliče brez besed. Le z mislijo v srcu.
Vse dobro tebi Aleks in vsem, ki te berejo!
Matevž
oh, saj vem... Al je zadnjič čudovito zapisala, "zavita vsak v svoj molk si poveva vse". in včasih, mislim, zna biti res čisto tako.
vse dobro... vsem,
a.
ps in hvala za Kocbeka!
Aleks, haiku vreden prijatelja in prijateljstva!
Zimzelen kot cvetica je tako krhek, pa tako zares zimzelen. In moder ... kot forget-me-not(s).
Hvala za citat :). Vse manj besed, vse več občutij in razumevanja.
Naj ostane med nami tako še naprej, tako topel decembrski občutek je to. Je lučka.
Objem in pozdrav,
Al
zaton korakov
slana prekriva poti
zimzelen v srcu
--------------------
Spominčica :) modra cvetlica meni nadvse ljuba, čeprav so njeni cvetovi čisto drobni in skoraj nevidni. In vidim, da je ta haiku namenjen tvojemu prijatelju v slovo. Poti se včasih razidejo, a vedno si lahko pustimo v srcu drobno upanje, da se nekoč znova združijo.
Izredno topla in čuteča oseba si Aleks, četudi te kdaj odnese v tiste temnejše vode, ko gre za poezijo... in bolečino živo začutiš. A nekako oddajaš pozitivno energijo, vsaj jaz te tako zaznavam.
Tu maš... zdaj farbaj :)))
Lepo mi bodi in hvala ti, da prihajaš na moje strani.
Ne veš, kolikorat se sladko nasmejem. Res sem vesela, da te lahko štejem med svoje prijatelje. Saj te lahko???
Sicer pa sem te kar določila :)))
Še enkrat frabaj...
Objem od Vilinčka!
-@ Al, hvala... za pohvalo in tople besede (sem vesel in malo mi je nerodno :).
-@ Vilinček: joj, joj, joj, ne, tole moram pa takoj in nemudoma pojasnit: haiku ni prijatelju v slovo (Bog ne daj!!!!!), temveč v spomin njemu ljubemu človeku, ki ga je izgubil. jz... no... sm bil samo... nekako... malo... z njim...
drgač pa ja... farbam. lepo je tu v cybru z vami.
bodite dobro,
a.
To je pa tako polno sonca, da je zares sončno občutje.
prima.
O,n.
uh... nekaj časa nisem mogla na tvoj blog... ne vem, zakaj :(
tole mi je pa všeč... tako... srčno je...
bodi dobro, aleks!
-@ draga Neikka, od kod neki pa tako občutje? jaz je niti slučajno ne doživljam tako... izza te pesmi je toliko teme in bolečine... in ko jo nekdo deli s teboj, preprosto postane tudi tvoja.
mogoče, mogoče (čeprav bolečine nikomur ne moreš zares odvzeti) je žarek svetlobe v tem, da si takrat, ko nam je najtežje, stojimo ob strani.
in da ljubezen o(b)staja... tudi potem.
-@ Polona, zakaj težave z dostopom, nimam pojma; tokrat jz nisem nič kriv. srčnost... morda res. vsako preživetje je pogum, se mi zdi.
vse dobro vam želim,
a.
Zakaj sem ga doživela kot svetlega?
Slana prekrije večino naših poti, sledi, korakov, to spoznanje je poznavanje življenja, njegovih zakonitosti, človeka in njegove biti in potem zimzelen v srcu, tisti, ki ne glede na fizične poti ohranja večnost v duši in ljubezen v njej.
in drobna cvetlica v modri barvi je kar kričala po upanju, čeprav je sporočilo zadaj boleče.
bodi(te) lepo.
o,n.
draga Neikka, hvala ti za tole tvoje videnje "lučke v temi".
bodi dobro tudi ti,
a.
Ne vem, zakaj, ampak ob tej filigranski pesmici me je nekaj zazeblo v duši...Boleče...vendar lepo...
Vse dobro,Alenka
da bi zazeblo, pa nisem želel, veš.
vse dobro tudi tebi,
a.
Zelo globoka in pozitivna misel, oziroma pesem.
Dobre želje tebi in tvojemu prijatelju!
lp, bralec
o, bralec, hvala!
lepo bodi,
a.
Torej sem popolnoma zgrešila tvoje misli??? :)) že večkrat sem napisala, a resnično si lahko poezijo razlagaš na 100 različnih načinov. Vsak jo gleda skozi svoj svet, skozi svoje oči. Tudi tvoje počutje vpliva na to. Lahko en dan pesem doživiš tako, se boš drugi dan vrnil, pa znova drugače.
Modra barva bi naj nosila tudi barvo ljubezni... in zimzelen, ki skozi zimo ne odvrže svojih listkov. Torej trajna ljubezen :))
tudi tako bi lahko razložila tvoj haiku. Mogoče še kak drug pogled.
Objem na tvojo stran. Vse najlepše ti želim.
Drži se!
veš, mislim, da so ljubezni, ki so za vedno... tudi potem, onkraj. a je sploh lahko drugače, če imaš nekoga zelo rad? in zato, se mi zdi, si na nek način duše ostanejo zavezane - in povezane - za zmeraj.
bodi(te) dobro,
a.
Tudi jaz upam, da ostanejo duše povezane, tudi onkraj.
Lažje je tako živeti.
Lepo mi bodi na svoji strani. Gledam skozi okno (krasno modro nebo)
No, na oknu imam rešetke, malo mi kvari pogled. :)A misliš, da se bojijo, da bi jim zbežala in so jih zato nataknili? :)))
Zaradi varnosti, ker smo pritlični... oz. 3/4 delavnice je v zemlji... torej sem tudi jaz malo pod zemljo. Kaj praviš na to???? :evil:
Lepo se mi imej še naprej...
:)))
a veš, da včasih (v službi, mislim) res čisto pozabim pogledati ven (čeprav je iz moje pisarne kar lep razgled) in je prav, da me kdaj kdo spomni, da se kaj ozrem skozi okno...
bodi(te) dobro in lahko noč/dobro jutro,
a.
Aleks znova sem pod tvojo spominčico, pa ti natrosim nekaj snežink in en topel nasmeh. :))
Taaaaaaaakiiiiiiiiiii širooooooookiiiiiiii :))))
Vilinček, hvala!
lepo bodi,
a.
Post a Comment