vsakega dne me je manj
vsakega dne me je manj
z otožnostjo vetra
na krhkih krilih metulja v jeseni
počasi drsim v prosojnost
na poti naprej
se ustavljajo koraki
podoba v zrcalu
bledi
nebo je pretkano z oblaki
sivina dežja odplavlja spomine
mrzle dlani
ne zmorejo več zadržati sanj
kakor popotnik skozi somrak
ki je omagal pod težo večera
nemo razpletam svoj čas
v zlate lase gole lune
© Aleks 2010
Datum objave: 8. 2. 2010
