ta veseli dan, ali...

pri britju se urežem, utrujen od prekrokane noči.
pod črne podočnjake si iz kapljic krvi izrišem
rdeče ustnice bolečine nasmejanega klovna.
kakor v cirkusu grenko se zarežim
ranjencu v ogledalu.

čez dan se pretvarjam, da je vse v redu, četudi ni
(v tem se mojstrim skoraj od prve sekunde).
Gospa mi sporoča, kaj si želi,
drugega nič...
se že na smrt krohotam.

zvečer izginjam v smaragdni pogled neznanega moškega.
nenadoma vsenaokrog
The Ramones, What a Wonderful World.
ah, ti prekrasni moj svet...
skoraj slabo mi postane, tako me zvije od smeha.

v darkroomu pa je temno
(tu se samo rahlo nasmehnem),
nekako tako kakor v meni.
na vročih valovih užitka zapiram oči.
bežim, in nočem vedeti, kdo.

na poti k novemu jutru,
nimam pojma, zakaj
(najbrž zaradi tistih Ramonesov),
se navsezadnje spustim navzdol
po belih progah spominov.

nekdo je nekoč dejal,
tebe ni moč pozabiti.
to me tako nasmeji, da me oblijejo solze,
poslednji izliv smejočih draguljev
v nizu šegavih štiriindvajsetih ur.

bil je zares
hecen dan,
smešen za umret,
tako noro zabaven,
ta dan za crknit od smeha.

© Aleks 2012

Datum objave: 3. 2. 2012