knjigarna na drugem koncu sveta

v knjigarni na neskončni aveniji
se srečava zadnji večer
med policami s poezijo
v istem trenutku poseževa
po isti knjigi
samo en pogled
prsti se dotaknejo
prepletejo
ne izpustijo

skozi noč
potujeva skupaj

v taksiju
te potegnem k sebi
poljubljaš se nežno
jaz pa sem malo neučakan
doma zviješ džojnt
srkava presladko vino
pripovedujeva si
zgodbo za zgodbo
dokler se nama ne zapleteta jezika

tedaj postane svet
rahlo zabrisan

vseeno vem
da je bilo obema lepo
ker bi rad še malo ostal
umirjen v tvojem toplem naročju
in pustil
da me božaš
z besedami in dlanmi
ne da bi se dotaknil
moje duše
kot nekdo drug

sončni vzhod prekrije stavke
s tanko plastjo otožnosti

preden se poslovim
s svoje nočne omarice izbereš
knjigo najljubšega pesnika zame
v posvetilo
(a man to remember)
položiš drobec sebe
in spodaj na hitro pripišeš
svoj elektronski naslov
čeprav oba veva, da

© Aleks 2024


Datum objave: 19. 9. 2024

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.