prazna lupina

včasih je dan samo prazna lupina.
sonce vzide zato,
da bi znova zašlo zvečer.
soncu je upanje brat,
ki se ob zori
rodi za smrt
v večeru.

včasih sem jaz samo prazna lupina.
čemu vstati,
stati, obstati…
saj ne rešujem življenj.
nič ne ostane, ko je iz sveta
izrezan mali, nesmiselni tkalec pesmi,
ki pleše po taktih usode
na makovih poljih sanj.

včasih je vse samo prazna lupina.
takrat bi odprl vrata in šel,
lahak kot oblak,
med najčudovitejše moške sveta.
brez maske,
brez rokavic
(brez kondoma?)
bi vrgel partijo kock
s smrtjo.

© Aleks 2021

Datum objave: 11. 3. 2021

9 comments:

Dragica Čarna said...

Danes si mi prisel na misel, Aleks in obiskala sem te...
Prebrala pesmi za nazaj in nikoli me ne razocaras.

S senzibilnostjo nagovarjas in se dotikas z lepoto znova in znova.
Bravo, res bravo.
Ni drugega sodobnega pesnika, ki bi ga cutila tako svojega v verzih.
Bodi fajn in upanje umre zadnje, kajne, enkrat se morava objeti.

objem, Dragica

Dragica Čarna said...

Danes si mi prisel na misel, Aleks in obiskala sem te...
Prebrala pesmi za nazaj in nikoli me ne razocaras.

S senzibilnostjo nagovarjas in se dotikas z lepoto znova in znova.
Bravo, res bravo.
Ni drugega sodobnega pesnika, ki bi ga cutila tako svojega v verzih.
Bodi fajn in upanje umre zadnje, kajne, enkrat se morava objeti.

objem, Dragica

Jan said...

Ajaj Aleks, saj ni tako hudo, a ne da ne?
Pošiljam en SONČEK samo za tebe :-)
LPJan

aleks said...

-@ Jan, včasih pač je tako…
in hvala za sonček, to pride pa vedno prav.

-@ draga Dragica, res lepo, da si se oglasila, sem vesel. ja, kot vidiš, še pišem, fajn, da tudi ti.

hvala obema, in topel dan poezije vsem,
a.

Professor said...

Upesnjeno odlično :-)
Glede teme mi je bil pa Dar za valentinovo mnogo bolj všec...

Bodi dobro, naš pesnik.
Professor

Matevž said...

Pomenljiva pesem dragi Aleks, ob kateri se človek lahko zave kaj pravzaprav je. Prazna lupina, ki se jo da vedno znova napolniti z drobnimi mislimi, z veliko mero potrpežljivosti, z ljubeznijo, čakanjem, usmiljenjem do sebe in drugih, ki nam križajo poti. Se še spomniš, da si mi ob nekem dogodku zapisal: »Če ne bi bilo teme, ne bi videli svetlobe« In če človek ne bi bil kdaj prazna lupina, ne bi mogel dati možnosti in priložnosti drugim, da ga napolnijo. Tako ali drugače! In tudi to je dar Življenja. Kot so Dar tvoje pesmi, ti sam!
Drži se ter pusti se objeti in napolniti!
Matevž

aleks said...

-@ Professor, hvala (pssst... meni tudi).

bodi lepo in dobro,
a.

aleks said...

- @dragi Matevž, najlepša hvala za vzpodbudne besede.
hja… pričetek novega leta je prinesel upanje, zdaj pa opažam, da me spet in vse bolj glodajo enaka vprašanja (ali še kakšno več), da so skrbi še vedno tu (ali še kakšna več) in da teme (spet) barvajo svet bolj v črno. pomen in smisel tega, da sem, pa (vse) večkrat povsem izgine…

vse dobro,
a.

Anonymous said...

pa še en :-) od mene. mogoče pride kaj prav ;-)
lp, bralec

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.