mogoče bi se lahko zaljubil vate / maybe i could fall in love with you
mogoče bi se lahko zaljubil vate
williamu cliffu
amour perdu prebiram tvoje besede potapljam se vate in zapiram oči v tvojih pesmih sem se zaljubil v odmev neke druge duše spominjam se njegovih iskanj njegovih objemov kadar je bil čisto malo pijan (zaradi bolečine) njegovih dolgih pogledov skozi cigaretni dim do dna vseh skrivnosti (si se tudi ti kdaj bal ljubezni?) mogoče bi se lahko zaljubil vate ko rečeš da te pisanje osrečuje in nasmeh omehča poteze na tvojem obrazu ali takrat ko iščeš ljubimca za čas ko ptice odletijo na jug mogoče bi se lahko zaljubil vate ko se hočeš izpraskati iz sveta teme ko grizeš žalost in požiraš solze za prijateljem ki je odšel od tebe v tišini v jezik bi lovil kaplje bruseljskega dežja pomešane s slino francoščine tvojih poljubov čeprav mi je šestnajst let le še takrat kadar sem noro zadet na koncu dneva se spojiva v poslednji pesmi dotaknem se tvoje samotne golote in zašepetam naj te ne bo strah ker še ni čas |
maybe i could fall in love with you
to william cliff
amour perdu i'm perusing your words i'm diving into you and i'm closing my eyes in your poems i fell in love with the echo of another soul i remember his quests his hugs when he used to be just a little bit drunk (because of the pain) his long gazes through the smoke of a cigarette to the bottom of every secret (were you ever afraid of love too?) maybe i could fall in love with you when you say that writing is happiness and a smile softens features of your visage or when you seek for a lover when birds take wings to the south maybe i could fall in love with you when you want to scratch yourself out of the world of darkness when you are biting your sadness and swallowing tears for a friend who left you in silence i would catch drops of the brussels rain in my tongue mixed with saliva of the french of your kisses although i am sixteen years old only when i am totally stoned at the end of the day we couple in the last poem i touch your solitary nakedness and i whisper don't be afraid because the time hasn't come yet |
© Aleks 2015
Datum objave: 11. 11. 2015
6 comments:
Dragi Aleks!
Ko mislim da je najnovejša pesem najlepša, ustvariš še nov presežek. Ne vem kako se ti to posreči, ampak vsekakor se mi dobro zdi da sem našel tvojo poezijo. Hvala ti za njo! Hrepenenje & ljubezen & razumevanje & poželenje najdem v tvojih ubeseditvah.
Zdaj pa po W. Cliffa (skoraj se sliši »viclif« ;-). Vidim da ga je nekaj tudi v slov. prevodu.
Lepo bod!
LPJan
dragi Jan, najlepša hvala za vse tvoje prijazne misli in besede. pesmi so, kakršne so... vedno pa spisane iz duše in srca.
w. cliffa (ti bom že dal, viklif!) sem odkril letos, z amour perdu (mogoče je to glih prava zbirka, da jo napišeš za petinsedemdeseti rojstno dan), in potem sem posegel še po drugih (tudi jaz še ne vseh). upam, da ti bo sedel... meni vsekakor je zanimiv.
sporoči!
lp,
a.
Zanimivo, kako imaše zmeraj en čisto oseben pogled na vse okrog tebe ;-). Za pesem odlično, kot ponavadi :-).
W.C.-ja poznam; Conrad je meni kul, Belgijska država pa premalo erotik ;-)
oh... hvala.
ja, vse je osebno v meni in okrog mene. pa zmiri nekaj po svoje...
jz pa sem se zaljubil v amour perdu...
ker sm jz tud en tak izgubljen, sam najbrž ne glih ljubezen...
ah, never mind tunajt.
lp vsem
a.
Pa naj še jaz dodam svoj »piskerček«: še pa še lepa, prava Aleksova pesem v obeh jezikih!
Bi jo še William Cliff moral prebrati.
lp, bralec
ne vem, če bi mu bila glih všeč... tako da pomoje raje ne...?
Post a Comment