utrinek novoletne noči

snežni angel
za srečo
vse leto
na vseh poteh

zate
ki te nosim v srcu
poljub
tvojega angela

© Aleks 2015

 

Datum objave: 31. 12. 2015

božičnica

mirne praznike,
a.

dete v jaslicah
naj ne bo smrti
samo mir

mali princ
se spusti z neba
ker je vzljubil človeka
(zvezda ne pozabi ljubezni)

kri z bodike
angel
darujočih dlani

© Aleks 2015

Datum objave: 24. 12. 2015

mostovi

duši se najdeta vedno znova tukaj in tam žalost ni večna

© Aleks 2015

Datum objave: 11. 12. 2015

mogoče bi se lahko zaljubil vate / maybe i could fall in love with you

mogoče bi se lahko zaljubil vate williamu cliffu          amour perdu prebiram tvoje besede potapljam se vate in zapiram oči v tvojih pesmih sem se zaljubil v odmev neke druge duše spominjam se njegovih iskanj njegovih objemov kadar je bil čisto malo pijan (zaradi bolečine) njegovih dolgih pogledov skozi cigaretni dim do dna vseh skrivnosti (si se tudi ti kdaj bal ljubezni?) mogoče bi se lahko zaljubil vate ko rečeš da te pisanje osrečuje in nasmeh omehča poteze na tvojem obrazu ali takrat ko iščeš ljubimca za čas ko ptice odletijo na jug mogoče bi se lahko zaljubil vate ko se hočeš izpraskati iz sveta teme ko grizeš žalost in požiraš solze za prijateljem ki je odšel od tebe v tišini v jezik bi lovil kaplje bruseljskega dežja pomešane s slino francoščine tvojih poljubov čeprav mi je šestnajst let le še takrat kadar sem noro zadet na koncu dneva se spojiva v poslednji pesmi dotaknem se tvoje samotne golote in zašepetam naj te ne bo strah ker še ni čas

maybe i could fall in love with you to william cliff amour perdu i'm perusing your words i'm diving into you and i'm closing my eyes in your poems i fell in love with the echo of another soul i remember his quests his hugs when he used to be just a little bit drunk (because of the pain) his long gazes through the smoke of a cigarette to the bottom of every secret (were you ever afraid of love too?) maybe i could fall in love with you when you say that writing is happiness and a smile softens features of your visage or when you seek for a lover when birds take wings to the south maybe i could fall in love with you when you want to scratch yourself out of the world of darkness when you are biting your sadness and swallowing tears for a friend who left you in silence i would catch drops of the brussels rain in my tongue mixed with saliva of the french of your kisses although i am sixteen years old only when i am totally stoned at the end of the day we couple in the last poem i touch your solitary nakedness and i whisper don't be afraid because the time hasn't come yet

© Aleks 2015



Datum objave: 11. 11. 2015

clubbing

zvečer vstopi
že malo pijan
v bar.

čez dan morda živi, kdo ve,
a ko se stemni,
se skuša utopiti v vedno globljih pogledih
na senzualna telesa fantov
(ki si želijo sladostrastnih užitkov, vendar ne z njim),
skozi kozarce pijače,
nedotaknjen v kotu točilne mize
kakor pozabljena senca
nekdanjih zapeljevanj.

nekoč je bil tudi on mlad
(mogoče tu išče ostanke tiste mladosti),
najbrž kar čeden,
če že ne lep,
tako postaven,
še vedno zelo možat.

danes v zrcalu vidi prehitro postaran obraz
z mesnatim podbradkom,
prepreden s sledovi grenkobe,
zabuhla lica
od vse preburnih noči,
preveč čokato telo,
niti ivja na sencih.

pot za njim je polna bolesti.
izdajajo ga oči
brez tistih drobnih gubic veselja
okrog porjavelih kotičkov
(ki jih imam, mimogrede, tako rad),
lesketajoče se,
rdeče in otečene
(rekel bi, da od solza),
čutne ustnice, ki bi se še znale razpreti v poljub,
ne pa v glasen, radosten smeh,
in, včasih, drhteče roke
z rahlo porumenelimi prsti.

brazde na njegovem obrazu
so zapis dolge, žalostne melodije.
barva poraženih oči je sivina zlomljenega
jekla neba.
ko na visokih valovih glasbe edinkrat zapleše
s seboj,
gola osamljenost v njegovem pogledu
postane moja,
in zaželim si, da bi lahko
na njegovo obzorje posijal sonce
in podenj izrisal dlan ljubeče duše
samo zanj.

ne vem, zakaj.
mogoče zato, ker me je sram
pomilovanja,
mogoče zato,
ker se bojim teže let,
mogoče zato,
ker se bojim
samote sebe.

© Aleks 2014



Datum objave: 7. 10. 2015

begunec

za vse umrle otroke, v spomin

rojen
na napačni strani neba
nastavljam drobne dlani
da bi prestregle en sam
zablodeli
drobec sreče

vidim se
kako pobegnem iz šole
da bi se igral na vrtu za hišo
žgečka me
dedov smeh
skrit za godrnjanjem
ko me za ušesa vleče domov

(šola in igra in hiša in vrt in ded in smeh
sence besed ki so izgubile pomen)

solze
ne padajo za devetimi gorami
vzhodno od raja
to je tukaj in zdaj
materine tople roke
me božajo po licih
ko me polagajo v čoln
brez skorje kruha
da bi me drobtinice
ne vrnile domov
vem
to je ljubezen

pravljica
se dopolni za devetimi vodami
nekje onstran morja

sanjam
očetov klic
glas ki mi odkriva
skrivnosti življenja
(ne preživetja)
in tiste črne oči
in tiste neugnane temne lase
zdaj mirne
zaspale
na ruševinah prihodnjega časa

tako kot jaz
na drugi obali
pokrit
z belo peno valov

© Aleks 2015



Datum objave: 7. 9. 2015

v dnevu sanj

v dnevu sanj
se jutro prične opolnoči s plesom
ko zaplešeš z menoj
tango
na prvih žarkih
vzhajajočega sonca

v dnevu sanj
si rišeš z mojimi prsti na obraz
sončnice namesto oblakov
prepoln radosti
kakor da sploh ne veš
da obstaja čas

v dnevu sanj
me ne pozabljaš
vsaka zvezda
te poljublja z mojimi ustnicami
v hrepenenju vseh cest
odmevajo moje poti

v dnevu sanj
se me spominjaš
ležeč na livadi spominčic
prebiraš moje besede
in se smehljaš
cvetnim čašam moje ljubezni

v dnevu sanj
se ne sramuješ
da je moje srce tvoje morje
ki ve in razume vse kar nosiš v sebi
da sem tvoj objem
in tvoj stisk

v dnevu sanj
mi odpuščaš
da sem
in pripoveduješ z glasbo
imena
za moje pesmi

v dnevu sanj
me ne sovražiš
nikjer
tvoja svetloba se staplja z mojimi solzami
in z mavrico barva listje
za jeseni najinih življenj

v dnevu sanj me imaš rad
kakor imam jaz rad tebe
z dušo

in ti želim
da tudi na tvoji strani neba
najdeš mir
v očeh
v naročju
najmilejšega angela

© Aleks 2015



Datum objave: 16. 6. 2015

in zakaj ne?

" ... Ne, rešitev ni v tem,

da si prerežeš žile kot Jesenin

in s krvjo napišeš zadnjo pesem

za prijatelja ... "

Ciril Bergles, Neka druga možnost

In zakaj ne?

Mir
je le en korak stran.
Samo zarežem v dve temni stezi svojih zapestij.

Kaplje na belini ekrana.
Temne in goste.
Motne.
Dišijo
kot drobni otočki
duše.
Vsaka kaplja beseda enega
utripa srca.

Črke so rdeče kot mak
na poljih Balkana.

Mir
je le en korak stran.
Samo bati se ne smem
teme,
ki pada
kakor črne snežinke,
nežno in mehko
(kot včasih ljubezen)
in prekriva
vse poti...

© Aleks 2015



Datum objave: 25. 5. 2015

astronaut

i u zaboravu
netko noćima putuje sa tobom nebom
kao srebrni čuvar duše
koji očima mjeseca
još uvjek ispisuje ljubav
u muziku tvoje čežnje
kradući tvoju tamu
upijajući crnilo tvog bola
skupljajući večernje lišće
sa grana tvojih strepnji
ne boj se mili
kapi kiše na tvom odsutnom licu
koga miluju nježnošću
samo su nebrojni poljupci
njegovog nečujnog srca
izgladnjelog
sjećanjima

© Aleks 2015



Datum objave: 7. 5. 2015

najine poti

Vem, da me ne čakaš.
Samo želim si,
da bi me,

kadar se odpravim
na vlak, ki me nosi po najinih poteh.

V ranem jutru te vidim, kako vstopaš,
z lahkotnostjo angela,
ki se vzpenja na oblak,
se s prožnim korakom odlepiš od tal
in že si v vagonu,
skoraj kot da se nisi dotaknil stopnic,
tako visok strumno stopaš naprej,
kakor da te ničesar ni strah,
le tvoje oči begajo sem ter tja,
iščoč mene,
tvoj nemir in tvoj mir,
in se nasmehnejo,
ko ujamejo moj pogled,
dolg poljub
čez prostor,
čez čas.

In v njem je večnost.

V nokturnu somraka
stojiš na zadnji postaji,
objet z mesečino
dima iz cigaret,
dokler ne prispem na cilj,
kjer iz tvojih rok sprejmem
vso tvojo žalost,
sveto
hostijo iz sivega kamna, ki raste
in pada
naravnost v moje dlani ognjenega zmaja,
razprte v pričakovanju,
da jo zmeljem v prah
in te ozelenim,
ko se te dotaknem
s konico jezika svojih besed,
svoje ljubezni.

In jaz postanem ti.

Nekje na nebu
igram na klavir iz davno umrlih sonc
(le še njihove sanje cvetijo),
bel violinski ključ v mojem žepu
zaklepa vrata minljivosti,
v zrcalu mojih pesmi tvoja podoba,
na moji koži tvoj vonj,
v mojih ustih tvoj smeh,
živim te,
tudi tedaj, ko te ni,
ko stopam v stopinje tvojih sledi,
čakajoč.

In vse tvoje zgodbe so moje.

Vem, da me ne čakaš,
ne iščeš,
ne ljubiš
med sencami svojih spominov,
a si vendar želim,
s tisto silno močjo,
ki včasih premika zvezde,
da bi me.

© Aleks 2015



Datum objave: 7. 4. 2015

l'hymne à l'amour par alex

gol
darujem svojo ljubezen

telo sem in duša
ves svet
vesolje

sonce sem
ki te goreče poljubljam
sledeč klicu tvoje krvi
razprem tvoje čutne ustnice
se v vročici srečam s teboj
odkrivam te
spočetka plaho
nato z vse močnejšim zanosom
dokler te ne spoznam vsega
dokler ti ne odgovorim
v govorici tvojega jezika

veter sem
topli dih ki igrivo vrtinčim
tvoje črne kodre
da se srebrno smejijo
kakor večni alkimist strasti se odpravim
na romanje po tvojem plamtečem telesu
ki diši po sanjah v mesečini
razvneto od prvinskega nemira
in se lesketa od potu
bleščečem kot prva rosa
v jutru praznovanja pomladi

oblak sem
ki se prepletam s tvojimi udi
ki te privijam v najtesnejši objem
(ki noče nikdar več izpustiti)
kakor bele roke ljubezni
se z vso svojo nežno milino
spoštljivo potapljam
v globine tvoje iščoče duše
s svojim šepetom božam
in s svojo toplino umirjam
tvoje ponosno moško srce

morje sem
ki valovim med tvojimi nogami
v ritmu pesmi tvoje ekstaze
neustavljivo se vzpenjam
v intimnem čaščenju tvojih meč
tvojih krepkih možatih stegen
po razgretih pokrajinah tvoje kože
in vzdrgetam
ko se dotaknem prvih bisernih kapelj
tvoje mogočne želje
kipeče iz mahu temnega gozda

cvet sem
in sadež
drevo življenja
ki obrodim
ko postaneva eden
zaupljivo mi dovoliš vstopiti
in blagosloviti
hram svoje najslajše skrivnosti
najsvetejše
in tudi morda
najsvetlejše

zvezdi sem
dve kakor dvojina
kakor duši dvojčici
kakor dvoje oči
ki zažarita na obrazu
ko se zgodi
tvoja mala smrt
ki je v istem trenutku
tudi moja
in veš
da te ljubim

© Aleks 2015



Datum objave: 11. 3. 2015

sedem objemov ljubezni

čudež na potepu začarana ljubimca dolgih las združena za vedno ..... my lover's eyes two pools of the deepest heaven when he comes ..... prvi poljub na nemirnih krilih metuljev čuti zaplešejo svoj poganski ples ..... na čvrstom muškom tjelu vilin konjic suzama miluje miris ljeta ..... stisk v zdravniški čakalnici dve dlani eno srce ..... kiša šušti najtamnija slova ali je osmjeh na licu iznad mene lozinka za sunce ..... soulmate means forever no matter what © Aleks 2015

Datum objave: 23. 2. 2015

za klavir, ki se ne igra več

ta pesem je moja ljubezen,
zapisana s krvjo v rumene cvetove
na nebu iz ebenovine,
vsaka cvetna čaša
ena zvezda,
en violinski ključ
za moškega,
ki v rokah nosi pomlad,
čeprav je nemir srca
zamenjal za spokojnost tišine,
ena želja,
da bi klavir, ki se ne igra več,
še enkrat zapel.

ta pesem je notni zapis mojih solza,
da bi zazvenele še enkrat
na klavirju, ki se ne igra več,
da bi na črnih in belih tipkah
znova vzcvetele
črne in bele spominčice iz dvojine spominov
modrih kot morje,
ki v snu itake boža krila galeba
in na obraz pianista pričarale
droben, otožen nasmeh.

ta pesem je moj poljub,
edini ton, ki je ostal
klavirju, ki se ne igra več,
daljni odmev
strun moje duše,
edine, ki ve,
da klavir včasih umolkne zato,
ker ne sliši besed
in včasih
zaradi samote v srcu.

ta pesem je sanje,
ki jih v dvoglasju
na obrisih odsotnega
klavirja, ki se ne igra več,
pesnik, ki se ne more več najti,
sanja
vsaj enkrat
vsako noč.

© Aleks 2015



Datum objave: 9. 2. 2015

l'ennui

pod svinčenim pokrovom neba
dolgčas brenka na kitaro
vedno isti akord

knjiga pesmi v mojem naročju
zehaje zapira oči
v peščenih gradovih

gnezdijo sivi pajki
le koga zanima
kdo bo prebudil trnuljčico?

pod mojo nemirno taktirko
se tv kanali poslušno vrtijo
v začaranem krogu vedno hitreje

kakor plešoči derviši
dokler se vsi programi
ne zlijejo v eno (v nič)

zagledam se skozi okno
v temne preplete senc
črna teža na prsih najeda dušo

zadnja rešilna bilka
mobilni telefon
sedem igric zapovrstjo

izgubim naveličanih prstov
ko me prekine
njegova melodija

naj sprejmem klic?

© Aleks 2015



Datum objave: 1. 2. 2015

les petits princes

tišina
ni odsotnost besed
ampak govorica molka

vsak je kdaj mali princ
ki mu ubija dušo črni trn njegove vrtnice
ali lisica ki ne pride
ne s plimo
ne z oseko pričakovanja
(pilot je samo privid želje po bližini)

v labirintu svojega malega sveta
brez prostora za beg
v kotu dna zre proti nebu
kjer zvezde z ognjenimi jeziki
vžigajo neko nepoznano obličje
na ujeto luno v pozlačeni kletki

ko se prižge noč
izginejo ceste
v vodnjaku teme
nobena nota življenja
ne preglasi
neizrečenega

in vendar v njem ne ugasne ljubezen
tudi iz pepela upanja
lahko vzleti feniks

© Aleks 2015



Datum objave: 11. 1. 2015

bastet

pred stanovanjem mojih sosedov
domuje črna mačka.
ne črna kot noč,
bolj barve sence,
kar ni naključje,
ker je samo
prebarvan kos lesa,
izrezljan v obliki živali rumenih oči
na štirikotnem podstavku.
že nekaj tednov straži pred vrati.
vsak dan jo vidim,
ko odhajam ali se vračam,
postala je del mojih poti
(skoraj kot da je moja),
zato sem jo poimenoval bastet
po egipčanski boginji mačk.
najbrž jo je zapustil nekdanji lastnik,
a morda je iz svetlanine mačje preje
in vsako polnoč oživi.
zadnjič sem to omenil s.
ter pripomnil, da bi ji mogoče
moral kupiti majhno konzervo hrane,
tako, za vsak primer.
s. se mi je nasmehnil in me pobožal po laseh,
vendar je v njegovem pogledu bila žalost,
saj nekoč ni mogel rešiti malega muca,
ki se je iz njegovega naročja vzpel
med mačje angele.
takrat sem se odločil,
da se bom odpravil v zavetišče
in s. pripeljal bastet
za novoletni dan domov.

© Aleks 2015



Datum objave: 3. 1. 2015