zate
kriv sem
kakor da nisem
videl samote
v paru izgubljenih oči
tavajočih
med dolgimi nočnimi izpraševanji
samega sebe
polnimi samoobtožb
zaključenih
v samoobsodbah
kriv sem
kakor da nisem
slišal žalosti
v otožnih akordih
zaigranih na dnu prihajajoče jeseni
v dežnih kapljah izpisanih
in zamolčanih besed
v korakih tišine božajočih spominov
med napisi
na zidovih svetišč iz minulih dni
kriv sem
kakor da nisem
govoril ljubezni
čeprav sem hotel da bi moje pesmi
izsanjale tvoje sanje
bil sem poljubi z okusom pekoče ostrine nezaceljenih ran
sledovi mojih dotikov so brazgotine
kot bi na razkritja srca namesto bližine polagal
razžarjene dlani
kriv sem
na mojih rokah je kri
najlepše duše
kriv sem
oprosti
rad te imam
© Aleks 2011
Datum objave: 24. 10. 2011
5 comments:
Nisi kriv, lahko pa si za marsikaj odgovoren, ker le tista ljubezen je res velika in prava, kje prevzamemo odgovornost za osebo, ki jo ljubimo.
Sicer pa je to nizanje krivde res pesniško...
Objem, neznani pesnik!
PS En dan te izbrskam in misli si, da mi uideš za en klepet, hehe.
Odlično.
Kako globoke misli in kako zelo se tudi sam najdem v njih!
Vsaka pesem je zrcalo srca.
In zrcalo te in vseh tvojih čudovitih pesmi, Aleks, je zrcalo tvojega bogatega srca, obteženega z bolečino, kot tudi z radostjo. Kot vsako srce, a v tvojem prevladuje prvo.
Čudovita pesem.
Z mislimi nate in pogrešanjem …
m.
-@ Dragica, tako pač je. če je le mogoče zajebat, zajebem. kraljevsko. do dna. ampak zdaj bo drugače. je že drugače, mislim.
-@ Marko, hvala.
-@ Fant, upam, da ne. preveč boli. pa ne le na eni strani, verjemi.
-@ Matevž, pesem, mogoče. jaz pa bolim. kogarkoli se dotaknem. zdaj (se) ne bom več.
lepo bodite!
Post a Comment