samo
ne, nisem sam.
niti osamljen.
samo pogrešam te.
toliko dobrih misli imam zate.
slišiš jih.
v govorici tišine, ko se svet neha vrteti in si sam s seboj.
toliko drobnih nasmehov.
vidiš jih.
v zelenih vejah drevesa. v božajočih valovih morja. v toplem poletnem dežju na obrazu.
toliko solz.
ponoči se prebudijo v očeh brez sna.
neslišne. nevidne. vroče kot dno pekla.
včasih kakšno senco skrbi,
a vem, da ljudi odžene sreča,
ne bolečina.
celo noči je moč preživeti.
še vedno znam zapeljati telo moškega
za tisti omamni nič ponarejene bližine.
le v temi me zebe.
vendar nisem sam. niti osamljen.
samo pogrešam te.
© Aleks 2011
Datum objave: 8. 8. 2011
7 comments:
Tudi samota-osamljenost zebe!
Vem!
Čudovita pesem!
Hvala ti!
je tko kt piše... mal je edin problem u količini teme...
oziroma velik
pa res ni za kaj
Ja včasih ni nekega pravega sorazmerja v življenju!
A verjamem, da se z voljo in močjo da premagati tudi samoto, ki včasih zebe, drugič prija, spet drugič ubija.
Pogum!
Dolg mesec brez neta, nocoj v tisini prebiram verze ptici v dusi:)
Tudi ta pesem je lepa:)
Kdor pise tako iskrene pesmi, ne more biti slab, lahko je pa kdaj v cem slabic:)
Qiudate, chico!
-@ en fant, brez skrbi. poguma mi pa res ne primanjkuje... v nekih stvareh.
-@ Dragica, lep, dolg, vroč dopust, ni kaj, odlično...
sicer pa, ne, niti malo ne mislim o sebi, da sem slabič. vem, da je prav, da imam rad prav tega človeka. prav to dušo. in to zelo prav zelo vem.
nisem pa dober. definitivno ne. tudi to zelo vem.
Post a Comment