božič 1914
sveti večer 1914.
nad strelskimi jarki zahodne fronte
je za hip zasijala
zvezda upanja za človeštvo.
na nikogaršnji zemlji
si na božično jutro
podajo roke ljudje.
ljudje
brez pušk,
brez bajonetov,
z enako grozo,
enakimi upanji,
enakimi željami
v jecljajočih očeh,
v darujočih kretnjah,
v pretrganih zašepetanih besedah
ich hasse dich nicht,
i do not hate you,
je ne te hais pas.
ljudje,
ki tistega dne niso vojaki
z zaukazanim sovraštvom med zobmi,
z obrednim tuljenjem zveri v grlu,
ki jurišajo čez polja blata,
vsak dan znova,
kot bi telesa poganjala iz zemlje,
na kateri za njimi ostajajo
samo krvave sledi
(nébes parajo kriki umirajočih).
a morajo brez milosti
ubogati krvoželjne ukaze.
roke bodo spet
zapovedano krvoločne,
da bo z njimi vojna
zmagoslavno vknjižila
(skušam si zamisliti nepredstavljivo)
8.528.831 mrtvih
12.800.706 ranjenih
fantov, mladih moških,
razmesarjenih v zori življenja.
vsak od njih je bil človek,
rojen iz matere
zgolj za trpljenje in smrt
(zakaj življenje po rojstvu nenadoma ni več sveto),
v naključju trenutka
oropan prihodnosti,
vsak od njih eden od 37.468.904
rdečih cvetov,
obglavljenih
z jalovih stebel maka.
stodevet let kasneje
svet na robu prepada
znova vse bolj surovo časti
kanibalsko gospo z nabrušeno koso.
režečih ust
si brez milosti
mane roke
in vedno hitreje meče kocke usode.
koliko?
kdo?
včasih se bojim novega dne.
sveta noč 2023.
v dnevni sobi smrečica.
pod belimi angelci majcene jaslice.
v zibki pod novorojenim detecem
s pisavo srca izpisana božična želja
za vse, ki lahko:
ne govorite praznih besed,
kaj vse dobrega nam želite,
ampak nam podarite
resnični
mir.
© Aleks 2023
op.: kratko, spontano in (žal) povsem neuradno premirje na zahodni fronti na božič 1914 je bil resničen dogodek, ki me je pretresel in ganil, ko sem izvedel zanj; več o njem najdete na wikipedii >>>.
s pesmijo pipes of peace se mu je poklonil tudi paul mccartney.
Datum objave: 24. 12. 2023