ali vem, kaj je božič
okraski vseh svetlih barv se bleščijo
v navideznem paradižu velikih in malih mest,
izveski kot v pravljici vabijo:
sladka medica,
domače kuhano vino,
najbolj vroča čokolada,
sladkorne pene in penice,
slastni prigrizki…
zdi se, da je treba samo iztegniti roko
in dlan bo polna dobrot,
kot da na svetu ni nikjer teme,
kot da nihče ne občuti strahu.
(samo nekaj kovancev je treba.
če le žvenketajo v žepu.)
med ličnimi stojnicami,
v nakupovalnih središčih,
pod zvezdami iz lažnega zlata in srebra
na ponarejenem nebu
glasno odmeva vsem znana pesem,
ali sploh vedo za božični čas…
oni, tam, daleč, seveda.
kupci mrmraje pripevajo,
ne da bi slišali, da pojejo pevci
o vseh ljudeh, ki ostajajo
pred zaklenjenimi vrati
svojega raja.
ali vem jaz, kaj je božič,
ali vidim jaz pred seboj
otroke prosečih oči,
lačnih ljubezni in kruha,
nemo kletev na ustnicah mladih vojakov,
pohabljenih,
padlih,
za srebrnike trgovcev s smtjo,
prezeble starce v zapuščenih hišah,
ki niso iz lecta,
osamljene med spomini,
samoto med štirimi stenami,
pogled, ki ve, da vse prehitro prihaja
poslednji izdih?
turobni sprevod nima konca...
ali polagam zadosti sebe
v preproste piškote,
ki jih kot kak kratkohlačnik
oblikujem z modelčki
in pečem za dar,
v stisk roke brezdomcu,
ki si je za praznični dan
nadel odvrženo rdeče-zeleno kapo,
da bi prošnja za pomoč ganila
in obrodila sadove,
v objem moškega, ki pozna
hlad božičnih puloverjev,
v bodiko na blogu,
v besede za mojo ptico?
božič bi moral prinesti
ljubezen, toplino in mir.
nocoj
(a ne le nocoj)
si želim takšen božič
povsod,
za vse.
© Aleks 2022
Datum objave: 23. 12. 2022
objavil aleks ob 11:11 8 komentarji
Oznake: drobtinice
list iz knjige spominov
posušeni cvetovi spominčic
v barvi modrine neba,
že malo zbledela fotografija
z zamrznjenim smehljajem.
drhteča roka
je s črnim peresom pisala besede spomina:
vem, da nekje si,
čeprav so obzorja drugačna,
vem, da nekje si,
ker sem jaz.
topel objem nocoj
morda ublaži bolečino.
© Aleks 2022
Datum objave: 11.12. 2022
objavil aleks ob 00:00 6 komentarji
Oznake: ptica v duši
sončno mesto
je 150 milijonov kilometrov
oddaljeno od zemlje,
a sončno mesto ni tako daleč,
kakor se zdi.
vse je oddih.
morje, ki božajoče nežno
skozi dan valovi igrive pesmi delfinov
in skozi noč starodavna hrepenenja kitov,
tako podobna človeškim,
kot da smo vsi bratje iz pradavnine,
pročelja pomnikov,
slikovitih cerkva, utrdb in palač
(kjer plapolajo zgovorne zastave),
na katerih se blešči zgodovina;
med njimi v korakih popotnika
odmevajo stopinje vitezov,
ujetih med dobra dela in rožljanje orožja,
nevednih,
da prvo vodi v nesmrtnost
in drugo v smrt.
temnolasi delavci v pristanišču,
krepkih nog in širokih ramen,
zagoreli žilavi ribiči in domače vino,
v zadregi ponujeno
h krožniku slastnih sadežev morja,
postavni fantje dvajsetih let
na ulicah, v kavarnah, v barih,
lepi kot tisti nepozabni mladeniči,
za zmeraj živi v stihih poeta iz aleksandrije.
njihova mlada lepota ostaja zapisana
v poeziji življenja.
še starbaks na obali,
odet v zeleni odtenek dreves v poletju,
ki skorajda neopazen sameva v senci
in deluje otožno prazno,
kakor da so turisti izgubili veselje,
čeprav bi kdo morda rad popil
skodelico tall capuccina.
sončeve pege,
kot črna očesa pogrešanj
na zlati podlagi,
so s prostim očesom nevidne.
kajti sonce
je 150 milijonov kilometrov
oddaljeno od zemlje.
sončno mesto pa ni tako daleč, kakor se zdi.
© Aleks 2022
Datum objave: 27. 11. 2022
objavil aleks ob 08:59 8 komentarji
Oznake: ptica v duši
eros tanatos
ljubezen je večnost
v minljivosti časa,
kot je vsaka zvezda na nebu
varuh spominov duše.
feniks v ognju zgori in se znova rodi iz pepela
(ptice so neumrljive)
in v dnevu pred vrati poletja natanko opolnoči
vsako leto vzcveti zimzeleno drevo.
smrt je minljivost
v večnosti časa,
ki zalezuje življenje
s posmehom negibne tišine.
med belimi stenami svetloba ugaša.
v izgubljenih očeh ostaja le
prazen pogled na prgišče sanj,
ki jih veter vrača v temo.
naj se zbojim
brezkončne praznine niča?
ne v nebesih ne v peklu
v slovarju srca ni besede za zbogom.
© Aleks 2022
Datum objave: 9. 11. 2022
objavil aleks ob 11:11 12 komentarji
Oznake: ptica v duši
često
često pomislim nanj,
skozi svetlobo dneva in temo noči,
ko se zbudim in preden zaspim
(ko neslišno zašepetam, čuvaj ga, angel).
vsaka misel je drobno žareče sonce,
ki ga ujamem v dlan
in zaklenem v srčni prekat,
da bije v sozvočju z menoj,
da mi je toplo,
da se smehljam,
da se veselim trenutka,
ko bom znova
pomislil nanj.
vsaka misel je tudi
velikanski cvet sončnice,
razpet čez moje nebo,
ujet v moje oči,
izrisan v korake mojega plesa skozi življenje,
tudi če je navidez skrit
za negibnimi prsti oblakov,
do roba polnih črnega dežja moje duše,
za otožnim šepetom jesenskega vetra z juga,
za mrzlo belino zidov samote bolniske sobe,
za sanjami neizpisanih pisem,
vedno,
povsod.
v mojih mislih često
domujejo njegova veselja,
in tisti samonjegovi nasmeški,
ko nagajivo opazuje svet
(in mene v njem),
knjige, ki jih prebira,
muzike, ki jih posluša
ali igra na klavir svojih hrepenenj,
lirične nežnosti, ko ima rad,
kipeče strasti njegovih dotikov,
ko daje, ko jemlje,
in ni meja.
z mislimi
hladim rane in božam
brazgotine trpljenj in bolesti,
ki jih skriva pred vsemi
(a ne pred menoj)
in jih prelivam v besede tolažnice.
takrat najmočneje pomislim,
pravzaprav... takrat najbolj vem,
da je dobro in prav,
da sem,
da sva,
on in jaz,
jaz in on,
(več kot le često)
midva.
© Aleks 2022
Datum objave: 21.10. 2022
objavil aleks ob 21:31 12 komentarji
Oznake: ptica v duši
govorica dreves
milost
na popotovanju skozi življenje
je razumeti skrivnostno
govorico dreves
(ključ je v dobroti srca).
samo zelo poseben mož
zna ustaviti svoj korak,
molče pobožati lubje,
ponižno skloniti glavo k deblu
in dovoliti, da mu spregovori
s pronicljivostjo let,
ki tiho spremlja mimoidoče stopinje,
ki bolj kot ljudje spoštuje
ljubezni vseh, ki na mahovinasti postelji
okušajo slasti prepovedanih užitkov,
ki z nemočno negibnostjo,
ki se zaveda večnega kroženja časa,
sluti, da praznina v pogledu obupanca
išče samo dovolj močno vejo
za vrv.
samo zelo poseben mož
prepoznava odtenke zelene radosti
novorojenega listja v aprilu
in otroško čebljanje v plesu mladih vej,
ki v svoje naročje vabijo ptice,
in zmore okusiti krhkost cvetov
v tisočerih barvah življenja
(ki jih slikarjevo oko samo sanja),
toplih kot prvi poljub na tisto praznično jutro,
ko se pomlad počasi že oblači v poletje.
samo zelo poseben mož
rad poseda v globoki poletni senci
in skozi priprte oči opazuje,
kako se nad njim pod oblaki
brezskrbno rojeva jesen,
vse dokler zlatolistje ne preplavi neba
in pada
kot roji zvezdnih utrinkov
(vsak med njimi je želja)
na drhteče dlani, potrebne tolažbe.
samo zelo poseben mož
ve, da pod snegom drevo samo spi
in da so drevesa ob poti tudi tedaj kot prijatelji,
ki jim lahko podari svojo nežnost
in pije modrost iz njihovih korenin.
© Aleks 2022
Datum objave: 3. 10. 2022
objavil aleks ob 00:01 9 komentarji
Oznake: ptica v duši
butična slaščičarna dobrot(e) gospoda j.
gospod j. vodi butično slaščičarno.
a ne običajne.
slaščičarna gospoda j. ima troje vrat.
in za vsakimi je moč najti nekaj drugega.
in ne samo to.
prava vrata najdejo samo tisti, katerim so namenjena.
skozi vrata v barvi zlata vstopajo petičneži. kar jim je skupno, je to, da imajo zmeraj dovolj pod palcem - ne premorejo pa ničesar drugega - da si lahko privoščijo izvirne slaščice po recepturah gospoda j., ki jih izdelujejo mladi slaščičarski vajenci v prvem cvetu - kar vsakemu od izdelkov daje dovolj poseben, izvrsten, vendar še ne povsem vrhunski okus. gostje tu so ljudje, ki ne razmišljajo globoko, ki živijo prazne dneve, v katerih služijo denar, a le zato, da se potem postavljajo s tem, kar imajo. gospod j. jim pravi 'stranke, ki prinašajo zaslužek', saj zaradi njih lahko pripravlja še vse drugačne slastne grižljaje.
skozi modra vrata - modrine globokega morja - vstopajo ljudje, "ki živijo". zavedajo se sveta okrog sebe, ga doživljajo, in vrednotijo. zato znajo uživati v drobnih stvareh. življenja se veselijo, a so tudi kritični. cenijo pravo ljubezen. tu slaščice izdelujejo mojstri, ki jih nadzoruje sam gospod j.. ob teh, vrhunskih slaščicah - pravijo jim drobni užitki - uživajo vse brbončice in se še dolgo spominjajo okusov, ki pa - to je treba posebej poudariti - so vedno novi, kot bi imel gospod j. vsak dan za odtenek drugačen pogled na okuse... ob njih postrežejo tudi kavo; gostje so sprva začudeni, ker je to zgolj turška s cimetom, a kmalu ugotovijo, da je natanko to tisto, kar sodi k slaščicam (celo tisti, ki sicer prisegajo na starbaks).
tretja vrata imajo barvo zrele čokolade (zrela čokolada je najboljša čokolada na svetu). ta vrata najdejo ljudje samo, ko so nesrečni. nežna glasba, ki jo izbira sam gospod j., goste umirja, po zaužitju nenadkriljivo okusnih slaščic pa se počutijo potolažene, kot bi jim nekdo položil dlan na čelo, in jim v duši postane toplo. te slaščice pripravlja gospod j. osebno in za zaprtimi vrati, tako da nihče ne more izvedeti, kaj je zares v njih, čeprav védenje ne bi pomagalo prav nič, saj gospod j. premore poseben 'dotik dobrote', s katerim oplemeniti sestavine za vsakega obiskovalca posebej. ob slaščici je obvezno pitje čaja. mešanico zelišč, nabranih na otoku, za vsakega gosta in njemu lastno otožnost pripravi gospod j. sam. in vsem, ki si slaščice in skodelice čaja za čokoladnimi vrati ne zmorejo kupiti, jim jih gospod j. podari.
ko so potolaženi, začnejo gostje zahajati v butično slaščičarno skozi modra ali celo zlata vrata (kajti tudi ljudje, ki imajo denar, so nesrečni), čokoladna pa najdejo spet le, če so znova žalostni. nekateri prihajajo tja več let.
obiskovalci, ki so gospodu j. blizu, se lahko po navidez nevidnih stopnicah povzpnejo v prijetno opremljeno sobo, kjer gospod j. odvrže 'gospoda', jih posluša, se pogovarja z njimi, morda kaj svetuje... in večkrat ob sladkih dobrotah z njimi spije tudi kozarček ali dva.
zares pravi gospod!
šepeta se, da obstajajo še četrta vrata, a kaj je za njimi, ne ve nihče.
© Aleks 2022
Datum objave: 12. 9. 2022
objavil aleks ob 23:55 9 komentarji
modri princ
ki še ne ve,
kaj pomeni imeti rad
(sploh ne, imeti rad drugega dečka),
občuduje fantiča iz sosednje ulice,
tako zelo,
da hoče biti ves kakor on,
enako postriženih temnih las,
v enakih hlačah z naramnicami,
v enaki majici,
v enakih supergah,
da bi skupaj tekla skozi park,
z roko v roki,
da ju ne odnese veter...
ko si majhen,
lahko v hipu postaneš balon.
skoraj vse je lahko imel,
razen fantičevih modrih oči,
dveh gejzirjev, polnih življenja,
v katerih je deček
znal vzleteti v modrino neba,
kot astronavt,
do sonca in naprej.
včasih je kdo pripomnil,
da je fantič ciganski otrok,
češ da imajo le oni temne lase in modre oči,
toda deček je razumel,
da je to zavistna laž vsakdanjih ljudi,
ki ne znajo sanjati,
da je ves svet njihov dom.
dobro je vedel,
da je fantič najpogumnejši vitez,
po rodu iz zibelke kraljev,
poimenoval ga je modri princ
(moj modri princ),
zanju si je izmišljal pustolovščine
za zidovi ukletega gradu na vrhu hriba,
kamor so princese zmeraj pozabile priti.
bilo je veliko nevarnih pasti,
bojev z nevidnimi velikani,
zastrupljenih mečev,
nožev, ki zabodejo v hrbet,
in ko je že padal večerni mrak,
roka modrega princa,
ki zmore premagati celo smrt.
z minevanjem časa
se razidejo poti,
igro zamenja življenje v bolj trpkih barvah,
kjer je včasih edina družba samota,
pravljice prekrije pozaba,
ne pa tudi modrine oči.
kajti oči modrih princev
so redkejše
in dragocenejše
od modrih diamantov.
če se kdaj potopiš vanje,
skozi dotik besed,
skozi dotik dlani,
skozi dotik poljuba
(ni pomembno),
varuj njihov modri pogled
kot najtoplejši zaklad svoje duše,
da ne ostaneš kdaj sam
in strt
v urah teme.
© Aleks 2022
Datum objave: 21. 8. 2022
objavil aleks ob 11:55 5 komentarji
Oznake: ptica v duši
apoksiomen
gibki koraki panterja
postajajo vse bolj oklevajoči,
vse tišji
(kot bi se bali približati)
in se nenadoma zaustavijo
tik pred menoj.
mislil sem, da sem povsem sam
pod tušem na plaži,
razgret od dolgega plavanja
sem dovolil dlanem,
da počasneje kot ponavadi
z milnico božajo moje možato telo,
in nežno prebujajo željo,
počasi, a vztrajno,
kot vstaja sonce nad morjem.
skozi pršenje kapljic
se najprej zazrem
v par velikih, vprašujočih oči
z barvo nemirne sivine živega srebra.
nekaj hočejo najti v mojem pogledu.
pred mano stoji on,
vaterpolist,
ki sem ga skrivoma občudoval
medtem, ko se je igrivo
s tovariši ruval za žogo,
visoki mladenič kodrastih las,
širokih ramen,
mišičastih nog,
kože barve medu,
le z mokro brisačo okoli ledij,
s katero skuša nerodno prikriti
hrepenenje mladega telesa.
brez besed stopi k meni,
se dotakne mojih ramen,
njegov rožnati jeziček oblizne
pordele ustnice,
ki vabijo v poljub,
zdaj zdaj jih bo razprl,
zdaj zdaj bom okusil njegovo nebo…
natanko vem,
čeprav le nejasno čutim,
kdaj njegova brisača zdrsne na tla.
nanjo pokleknem
kot drzni vernik,
ki časti čutnost,
občudujoč sladki sadež mladosti,
ki diši po pradavni strasti
pravkar odraslega moškega.
v njegovih žilah utripa moč prednikov,
ki so bili eno z morjem,
v njem čutim trdoto glasov mornarjev,
ki so ukazovali vetrovom,
a so se znali tudi predati
mehkobi zapeljivih poljubov
v skritih pristanih
pod južnim križem.
vanj vtiram pripoved svojega poželenja,
pritajeni vzdihi zvenijo kot tihi spev
morskega dečka,
ki me vabi,
da se predam,
da pozabim na svet,
da se povsem razstavim
in znova sestavim
v njegovi pesmi.
nad nama dežuje.
pod sončnim dežnikom predaje
se med belimi solzami angelov
vzpneva skupaj
na mavrico nad oblaki.
a duša ostaja
moja
zanj.
© Aleks 2022
Datum objave: 3. 7. 2022
objavil aleks ob 09:09 7 komentarji
Oznake: potepanja skozi prostor in čas
dvojina
obraz z vranje črnimi lasmi zardeva
smeh in bela pika v očeh
ampak je ustvarjena v dvojini.
© Aleks 2022
Datum objave: 16. 6. 2022
objavil aleks ob 00:00 7 komentarji
Oznake: ptica v duši
pomlad 2022
doživljam radost
v vsem kar živim
lepota življenja
skozi zatemnjena stekla sončnih očal
kipi okrog mene
v podobah mladeničev
ki s samozavestnimi pogledi
stopajo v prihodnost
dlani iz sončnic
na lubju modrih dreves
na lončku iz kavarne
na črnih črkah besed
ki govorijo svetlobo
na obalah temnih spominov
nad katere se sklanjajo vrbe
na znova odkritem smehu
dišečem
po sveže ozelenelih poljih
ki bodo postala kruh
celo v revnih kočah favel
danes bi rad rad zaustavil svet
rad bi se znova vrnil v čas
ki sem ga pravkar živel
ki zanj vem
da ga še naprej
hočem živeti
© Aleks 2022
objavil aleks ob 09:25 10 komentarji
Oznake: ptica v duši
moški tisočerih svetov
vsak dan je bil vreden čakanja,
ga prešine,
ko opazuje odpiranje tisočerih svetov
pod prsti,
ki jih vpisujejo vanj
dotlej nepoznani dotiki.
vsak dan je bil vreden bolesti,
odkriva,
ko prepoznava kot svoje
podobe, vklesane v globeli trpljenja,
v katerih je on izginjal kot čarodej
(le da so bili vsi obupi resnični).
vsak dan je bil vreden žalovanja,
si reče,
ker samo solze lahko izmijejo rane,
ki so jih razbeljeni žeblji na križevem potu vžgali
v vse bolj izmučeno telo,
v vse bolj izgubljeno dušo.
vsak dan je bil vreden varovanja spominov
(sedaj razume),
da je lahko na ledenih dlaneh preživelo brezupno upanje,
da v praznih očeh ni ugasnilo sonce,
da je s feniksom
iz pepela vsako jutrd pognalo drevo, ki se je sežgalo v noči.
vem, da so tudi drugi v njegovem življenju,
pomisli (s toplo hvaležnostjo),
a čuti, da je med vsemi -
v svetlobi,
v temi,
najbogatejši.
© Aleks 2022
Datum objave: 19. 5. 2022
objavil aleks ob 00:31 4 komentarji
Oznake: potepanja skozi prostor in čas
the answer is, both
does feeling blue in my soul
sometimes
reflect in your eyes
or
does the color of your eyes
sometimes
reflect in my soul?
© Aleks 2022
Datum objave: 9. 5. 2022
objavil aleks ob 23:45 9 komentarji
Oznake: ptica v duši
da izrekam, rad te imam
ko kdaj brišem za seboj,
kar sem že napisal,
črke izginjajo ena za drugo
z desne na levo,
ravno obratno, kot teče čas,
belina ekrana se vrača,
a ne tudi čas, ki je minil.
beli ekran pred menoj ni več tabula rasa,
kaže mi, da je minulost neizbrisljiva,
vse sem nekoč izkusil,
mislil,
sanjal,
želel ali upal,
čeprav je edina sled doživetega sedaj
vidna samo še v meni.
morda bi bilo bolje molčati,
govoriti samo s pogledi globoko v oči,
z mokrimi poljubi,
z vročimi dlanmi,
ki na vlažni koži darujejo pot do vrhunca
moškemu, ki drhti od strasti
(in ga vrne v nasladi),
a tudi pogledi,
poljubi,
dotiki
ostanejo kdaj zapečateni
samo na enem telesu
in v eni duši
(pogrešajoči, a ne tudi pogrešani),
neizrekljivi
in nepozabljivi.
zdi se, da to ni mogoče,
vendar tudi spomini ljudi izginjajo v črnih luknjah
(tako kakor zvezde, kar nas uči astrofizika,
ali zvoki klavirja, ki za zmeraj utihnejo
v praznem prostoru srca).
ali sploh ničesar povedati.
brisanje črk na ekranu
ni pisanje nazaj,
ni, kot bi vračal besede
v drugačno sedanjost,
ni, kot bi še enkrat živel
in morda popravljal minule zgodbe
(čeprav si to včasih želim).
a morda je ravno zato pomembno,
posebej v dneh, ko svet izgublja samega sebe
in obzorja temnijo,
kdaj odpreti srce,
biti pesnik,
pisati pesmi
in v njih na tisoč in en način izreči,
r
ra
rad
rad t
rad te
rad te i
rad te im
rad te ima
rad te imam
rad te imam.
© Aleks 2022
Datum objave: 1. 5. 2022
objavil aleks ob 23:23 8 komentarji
Oznake: ptica v duši
on living
se velja spomniti:
skoraj osem milijard človeških življenj je na svetu,
a samo eno je moje,
posebno,
in zato dragoceno,
čeprav se navzven morda zdi,
da sem samo kaplja v morju časa,
minljivi piš vetra,
in moja duša zgolj sveča,
ki dogoreva
na poti od niča do niča.
vem,
živeti zaradi sebe
je včasih najbolj težko.
ko si z rdečilom
rišem na obraz režanje klovna,
ko je bolečina varno skrita v ledenem oklepu,
ko pišem pesmi z zvezdami na nebo
ali na zvezde igram klavir
in samo takrat nisem sam
(pa še zvezde jutro odnese),
in kdaj celo smeh
le v meni
votlo odmeva.
vem,
da ni vsak dan
sprehod skozi polje sončnic
ali potepanje med nasadi sivke,
da včasih v temi pomislim,
saj sonce ne bo nikdar več vzšlo
(ker za to nima razloga),
in vendar lahko
na poti skozi življenje
vsak dan podarim
vsaj drobec sebe,
kadar sem nepričakovani nasmeh,
kadar sem dlan na vročičnem čelu,
kadar sem odgovor v očeh moškega,
s katerim se ljubim,
kadar sem objem, ki ne dovoli oditi,
kadar prosim za mir.
a v trenutku
(gledano iz vesolja),
ko se dar neizmerno povrne
(ne vemo ne ure ne dneva),
in postane življenje
bolj svetlo
od vsakršnih sanj,
vem, da bom,
ko se bo zame zapiral svet,
lahko dejal,
da sem
tudi zato
živel.
© Aleks 2022
Datum objave: 19. 4. 2022
objavil aleks ob 00:07 6 komentarji
Oznake: ptica v duši
preden zvečer zaspiš
preden zvečer zaspiš,
zapri oči
in zapleši
pod sveže umitim nebom,
modrim kakor globoke oči morja,
med pomežiki zvezd,
sam s seboj.
izpleši težo
iztekajočega se dneva,
in se nasmehni vsemu,
kar ti je uspelo ta dan.
za zaprtimi vekami
barvaj življenje
vsak dan z močnejšimi barvami.
spomni se
vseh lepot na vsakdanjih poteh.
sprehodi se
skozi slane okuse moških solza
na svojih ustnicah,
ujemi v dlan
prvi topli pomladni dež z obljubo poletja,
znova zdrsni po božajočih besedah
v knjigi z naslovom pesmi
in se dotakni
vonja jasmina v laseh fanta,
ki te je opazoval, ko je mislil,
da gledaš stran,
pa je za teboj poslal plah poljub,
ko si šel naprej.
(mogoče si se še enkrat ozrl?)
preden vstopiš v sanje,
tiste zaresne, mehke,
ki nosijo mir v srce,
prisluhni še enkrat,
kako pod tvojimi prsti zvenijo tipke klavirja,
tista stara, poznana glasba mladosti,
ko so strasti še neraziskane obljube,
kakor jutro,
ki počasi odgrinja zaveso novega dne,
v katerem si ti,
samo ti,
dramaturg svoje predstave,
kjer so nične
vse pogodbe s hudičem,
in kjer ti nihče
in nič
ne more vzeti,
česar sam nočeš dati,
ker je duša tvoja
in tvoje telo.
© Aleks 2022
Datum objave: 31. 3. 2022
objavil aleks ob 00:37 12 komentarji
Oznake: potepanja skozi prostor in čas
vzporedni čas
kdaj kdo izstopi iz tvojega vlaka,
čeprav si želiš, da ne bi.
sčasoma znova najdeš izzive v delu,
spoznavaš nove ljudi,
morda koga vzljubiš,
sklepaš nova prijateljstva.
a delček tebe
o(b)stane v vzporednem času,
kakor bi bil zamrznjen,
ker imaš še naprej enako rad,
in hkrati živ, ker živé v njem tvoji spomini,
in misli in sanje vseh barv in oblik.
vzporedni čas ni izgubljeni čas,
ampak čas, ki je skupen... za enega.
življenje se včasih odloči drugače kot pesnik,
ki sanja srečne konce za vse.
da se vrne,
da je, kakor da ni nikoli odšel.
© Aleks 2022
Datum objave: 11. 3. 2022
objavil aleks ob 22:31 9 komentarji
Oznake: ptica v duši
unbeautiful madness
kot oči rablja tik pred koncem sveta
takrat jih sovražim
in se jih sramujem
moram jih skriti
odgriznem si jezik
in grem
in se zagrebem
v gluhem gozdu otrplih dreves
pesnik krvavih rok
brez kamna
brez križa
le sadeži na vejah
so čudno podobni obrazu v zrcalu
sonce je zdrknilo skozi črno luknjo v zidu
a pozaba ne zasuje spomina
gol stopam nazaj
drobci stekla pod prsti rdijo
vračanje vedno boli
(zapuščen vrtiljak v dežju vozi ob pesmi goslic v neznano)
sam sem
s srcem v grlu poslušam
pritajeni smeh v kotu sobe...
je moj?
© Aleks 2022
Datum objave: 11. 3. 2022
objavil aleks ob 00:31 3 komentarji
Oznake: drobtinice
vojakova pesem
na sončno popoldne v mestu
bi šel kakor vi
posedat s prijatelji,
pili bi pivo in se smejali
mimoidočim pogledom,
z navihanostjo mladih let
bi šteli ure, da se zmrači,
v vročem pričakovanju
prvih plahih poljubov,
objemov,
dotikov,
prvih vrhuncev strasti.
a vojna nas je čakala pred vrati pomladi.
noč se ni prebudila v ljubezen,
namesto rož je vzcvetela kri
iz ran mladih teles,
zarja je pordela kot nagelj v gumbnici
na dan, ko se slavijo junaki,
otroci pa so že pozabili, zakaj.
(morda tudi njih čaka vojna pred vrati pomladi.)
podobe prijateljev že bledijo.
brez nog,
brez rok,
brez oči
tiho izginjajo
kakor brezkončna reka obglavljene mladosti
brez povratka
vsak v svojo
ukradeno prihodnost.
kot prikovan
zrem v strah v pogledu na drugi strani.
v njem je želja živeti
enako živa kot moja.
neki drugi, hladni, oddaljeni prsti
pritiskajo na petelina.
in sem obležal, kot v snu,
med tovariši,
ki so padli z menoj
neizsanjanih sanj;
veter odnaša neodposlana pisma,
jecljave poskuse pesmi,
pretrgane fotografije na prsih,
posušene cvetove za srečo...
v ognju gori srce matere
s črno kuverto v rokah,
ki jo bodo pokončali spomini
na dete,
ki ga je vojna pokosila
pred vrati pomladi.
© Aleks 2022
Datum objave: 27. 2. 2022
objavil aleks ob 23:11 12 komentarji
Oznake: potepanja skozi prostor in čas
voleo bih
zauvjek omađijan čarolijom
tamnih i svijetlih niti
satkanih u bojama trenutaka tvog života
voleo bih
da me uvjek okružuju tvoje riječi
kao što more okružuje svijet
voleo bih
da ujvek nosim u očima
odjeke tvojih dana (i ponekad noći)
voleo bih
da na putu do posledjeg čina još jednom
muzika pretvara suze u vrata za dugu sa blagom na kraju
da znam
da jesam
da znam
da sam tu
© Aleks 2022
objavil aleks ob 21:59 10 komentarji
Oznake: ptica v duši
znakovi pored puta, 2022
ENA O VSAKDANJICAH vsak dan | lahko nosi droben navdih | vsakdanjice so zrcalo življenja ... |
SREČNO 2023! hvala vsem, ki ste bili to leto z menoj | in vse dobro | v letu 2023! ... |
PREDZADNJI DAN 2022 iz enega najlepših let v mojem življenju | kmalu vstop v neznano | naj bo vsaj tako dobro kot to, ki se izteka ... |
ZARDEVAM POGOSTO (KOT ŠKRATOVA KAPA) včasih ko sem v zadregi | včasih od veselja | in včasih zaradi rdečega feferončiča ... |
SMREČICA V MOJI SOBI zlatorumeni okraski utripajo | kakor vedro srčece ptice | zjutraj dišim po svetlobi ... |
A CHRISTMAS MIRACLE moja božicna želja | iskrice v vseh očeh | vedno ... |
BIPOLARNOST DNI so dnevi, ko ne maram življenja. | so dnevi, ko ga imam strašno rad, | in petek je bil potem eden takih. ... |
V TIŠINI DNEVA (se) malo ugasnem | in zresnim | kar ni nujno slabo ... |
ZIMSKI SOLSTICIJ najdajša noč | najkajši dan | nocoj obrat proti svetlobi ... |
CELO S FRANOM včasih je na voljo premalo besed | da bi povedal | kako sem nekoga vesel ... |
V NEDELJO adventna glasba | polepša | čakanje na božični večer ... |
DODATEK DECEMBRU ščepec ali dva nagajivosti | čarobna začimba | za odhajajoči december ... |
HOLIDAY PREPARATIONS just in case | an acquaintance will lend me a cute ugly christmas sweater | with a red leitmotif ... |
MY MADELEINES včasih kakšne posebne besede | kot proustove magdalenice | prebudijo zaspale spomine ... |
CRÊPES pospravljanju sledi peka palačink | tuintam je prijetno | biti doma ... |
SPECIALITETA fish&chips imam strašno rad | magpie cafe, whitby, uk | nudi drugega najboljšega na svetu ... |
MEMORY LANE delitev spominov | je roka | skozi čas ... |
PRIJETNOST POSPRAVLJANJA po prijaznem priporočilu prijatelja premišljeno preučim postopek poteka, | potem pridno počistim, pospravim predale, police; | popoldne prav ponosno pogledujem proti pohištvu. ... |
DECEMBRSKA INVENTURA pospravljanje omar je koristno, | nikakor pa ne zabavno. | in pri današnji hitrosti mu še ni videti konca ... |
A VERY SPECIAL ONE ljubezni | je mnogo vrst. | moja je globoka. in lepa. in povsem posebna. ... |
MIKLAVŽEVANJE tri darila | vsa tri iz srca | miklavžev dan je dišal po veselju ... |
VESELO MIKLAVŽEVANJE! za pridne in poredne fantče - | v miklavževih vrečah ali parkeljnovih žepih - | vsakemu, kar mu pritiče. ... |
DRUGAČNA NEDELJA v nedeljski tišini | se še sam | umirim ... |
KRATKA DOLGOST v dobri volji (in veri) | napisano dolgo pismo | za pet minut branja ... |
ČAJČEK pozno v noč | pijuckam čaj z začimbami | da zadiši(m) po decembru ... |
NA KRATKO O DOLŽINI včasih je tudi kratek v veselje. | da ne bo pomote: | mail, namreč. ... |
KORAK V DECEMBER četudi ne bo vsak dan vesel | (tudi decembri lahko potemnijo) | bodo želje tople ... |
UGANKA zardel, sramežljiv, | a na moč dopadljiv. | aleks? ne, paradižnik! ... |
5. O SONCU (za mojo ptico) dež | se včasih | napiše sonce ... |
ŠTIRI O SONCU (4): MY SKY modro | kakor sonce njegovih oči | je danes nebo ... |
ŠTIRI O SONCU (3): KAVA na spletu | najdem starbaks | v sončnem mestu ... |
ŠTIRI O SONCU (2): POGREŠANJE napišem (malo) | mislim (veliko) | odsev sonca v pogledu zapolnjuje praznino ... |
ŠTIRI O SONCU (1): ČETRTEK četrtek tokrat ni sončen | mali petek sploh ni tolažba | današnjega dneva ... |
MOONAGE DAYDREAM ogled filma | moj poklon | vsestranskemu umetniku ... |
JE TAKO PRAV? nocoj sem dobre volje | zgovoren | in malo nagajiv ... |
NOČNI STRAHOVI ne vem, ali razmišljam prav, | da mojo naklonjenost kdaj | izpričuje tudi moja tišina? ... |
JEK akcijski bestseller | današnji dan vsekakor ni bil | so dnevi ko nihče ne rabi heroja ... |
DANES mislim | da mi je danes | bilo često lepo ... |
NEVEREVERFOREVER je dolg čas | je dolgčas | v budnosti in v snu ... |
PREJŠNJO NOČ super novica | da ob 02:12 | drevo jeseni ozeleni ... |
PO NEDELJI sonce na dlani | oči se smehljajo | zaradi topline spominjanj iz včerajšnjega dneva ... |
SAVING THE LAST SIP FOR YOU zadnji požirek novega vina v kozarcu je zate, | da ti zaželim iz srca in zares, | na zdravje! ... |
NOČ, KI JE (ZA ZDAJ) MINILA ponoči me prebudi skrb, | pomešana s strahom - | dobro, da sem postavil vprašanje. ... |
INŠTRUKCIJE 3 z zadržanim dihom berem inštrukcije | kot bi inštruktor kukal | v peto sobo butične slaščičarne gospoda j. ... |
ZVEZDE NJEGOVIH BESED bližina duše | cvetovi neba | na dlani pesmi ... |
A LAS NUEVE DE LA MAÑANA mobitel zabrni | samo opomnik je | da je treba vzeti zdravilo ... |
ETIMOLOGIJA samostalnik prijatelj | morda izhaja iz glagola prijati | saj prijatelj prija, kajne? ... |
VZNEMIRLJIVO OPAZOVANJE pogled na zvezde je pogled v preteklost. | v tem trenutku so morda povsem drugačne, drugje. | ali jih sploh ni več. ... |
VPRAŠANJE V NOČI bo v današnjem dnevu | več veselja | ali skrbi? ... |
NA DANAŠNJI DAN po nemirnem tednu zasanjan dan | in v njem aleks | zasanjan z njim ... |
ZDRAVILSKA pri namakanju nog v morju je nujno | (tako mislim jaz) | migati s prsti ... |
SVETLOBA PRAZNIKOV sonce in morje. | in čas zase. | (in morda še kaj) ... |
WORDPLAY hudomušnice | so odlične v literaturi | a na krožniku ne ... |
ZDRAVILO SRCA dlan na čelu | skozi noč do jutra | in tudi potem ... |
'YOU'VE GOT MAIL' zelo sladko je (za)spati | z vednostjo, | da te v inboxu čaka mail ... |
DVOJNI OBJEM mali poduk o nuji dvojine | zastre zaslonko zadovoljnih | črnih in modrih oči ... |
NABIRALNIŠTVO gobe je treba dobro poznati, ko jih nabiraš, | preden jih spečeš, | sploh pa poješ. ... |
WHAT IS THE WIND WHISPERING ABOUT TODAY? about concern | about joy | about affection ... |
ELEVATORS včasih je dobro, da v dvigalih | ni video nadzora | ali steklenih sten ... |
DRAGOCENOST BESED so branja, nežna in topla, | radostna in otožna, resna in nagajiva, modra, a tudi iskriva…, | in nikoli jih ni preveč ... |
PONARODELA včasih za dežjem posije sonce | in včasih se za soncem | ulije dež ... |
NOV TEDEN moja topla dlan na tvojem čelu | naj se teden začne z | rad te imam ... |
ZA DOBRO JUTRO svetloba in sonce | email z nasmehom in zanimivim predlogom za branje | v mojem inboxu ... |
TASTELESS dan se vleče kakor čigumi | ki je izgubil okus | in ne izpolni pričakovanj ... |
IMETI RAD imet nekoga rad med drugim pomeni | da čutiš z njim tudi bolečine | njegove preteklosti ... |
VRATA ZA DVA biti - kjerkoli - kar si, pred nekom, | ki te ima rad, | ki ga imaš rad. ... |
ČETRTA VRATA zgodba četrtih vrat | se piše z ljubeznijo, | kakor vse ... |
COFFEE SHOP nagajivo spogledovanje | nariše nasmeh njemu | in meni ... |
PREMAGOVANJE TEME besede (iz) ljubezni | izrišejo sončni žarek | v temo duše ... |
ZA KONEC TEDNA w-end na dosegu roke | naj bo topel in svetel | (četudi morda v dežju) ... |
MOOD SWINGS from light to darkness | from darkness to light | like a rollercoaster in autumn ... |
POD GLADINO zloslutne misli gnezdijo v moji glavi | in se množijo | s hitrostjo teme ... |
PRED JESENJO v poznem poletju | dan brez oblakov | in svetlih oči ... |
ŠKREBLJANJE DEŽJA poznopoletni dež | mi prinaša melanholijo | a ne povsem ... |
ZA NASMEŠEK zaželeti dobro jutro z nasmeškom | za nasmešek | osmisli dan ... |
KAKOR ČUDEŽ poezija besed | spisanih samo zame | me boža še dolgo v noč ... |
MUSIC odlična glasba, ki mi polepša konec tedna, | tudi zato, ker jo nekdo zelo poseben | v svetlobi avgusta deli z menoj ... |
DARILO knjiga, ki mi nariše nasmeh | vsakokrat, | ko jo odprem ... |
VRNITEV domačnost, ki me prežame takoj, | ko vstopim skozi vrata | in božajoče besede, zavite v poljub ... |
ZANIMIVA POVEZAVA če bi vedeli, | kdo se je ponoči povezal z menoj- | ah, saj mi ne bi verjeli… ... |
VČERAJ iskriv dialog s prijateljem | dan mine med smehom | kakor bi mignil ... |
BRALCA mnogo knjig | mnogo življenj | povezanih z dvema ... |
SKOZI PARK v zelenem šumenju dreves | kakor toplino v očeh | najdem morje ... |
POSEBNA NOĆ glasba na plesišču | dva ptička v bližnjem gozdičku | med vejami stopicljata bolj živahno ... |
RED SHADE OF SHAME ni vedno prav | uživati v počasnem pisanju | četudi misliš, da si pesnik ... |
V VESELJU spoštovanje in hvaležnost | vsakemu prizadevanju | za človekove pravice ... |
MAVRIČNO končno | ZA | vse družine | (US RS: Presojani ureditvi zakonske zveze in skupne posvojitve pomenita nedopustno diskriminacijo istospolnih parov) ... |
BLUE HOUR petek na obzorju. | zaradi nekoga zelo posebnega | se ga zelo veselim. ... |
ZARADI zmrzal v konicah prstov (zaradi sebe) | (zaradi sebe) zdajle ne zmorem pisati | četudi je v srcu zaradi tebe toplo | |
NA BALKONU, NOCOJ škatlica cigaret | kozarec vina | zvezde na nebu ki ne pišejo odgovorov ... |
COLORS OF MY LIFE ob vsaki vrnitvi | se moje oči nalezejo | barve penine ... |
TETOVAŽA ptica. | nežna. ljubeča. moja. | tatu v moji duši. ... |
ENA O BASTET ker ne znam pripraviti jetrc | na mačji način | me mali gurman opraska po roki ... |
NASLEDNJE JUTRO v sončnem vzhodu | opazujem poganjek drevesa na trgu | v jutranji kavi okušam pustolovščino ... |
ZVEČER iz melanholije zahajajočega sonca | spletem | pesem za ptico ... |
USPEL NAKUP vse popoldne se zafrkavam po mobilcu | in v trgovini kupim | mikrovalovko z nasmehom ... |
TISOČ IN ENA NOČ ples temnookih mladeničev | vonj po mošusu v zraku | medeni okus slaščic ... |
VONJ VEČERA ko se zmrači | na balkonu prižgem svečo in tipkam | večer zadiši po sivki ... |
O VPLIVIH vpliv zrelih bučk in dvojnih čokoladnih rezin z vanilijo | na vsakdanje življenje | danes veliko pišem ... |
PRI ALEKSU: JUTRANJI MENI kava, iz kapsule | rogljiček, iz pekarne | ljubezen, iz srca ... |
NIKOLI najlepših besed | se ni moč nikoli | naužiti do konca ... |
(NE LE) POD NOČNIM NEBOM nenadoma | je moja pesem v tebi | in ti riše nasmeh ... |
IZ SPOMINSKE KNJIGE je tišina. | je molk. | in je otrok, ki pozna razliko med njima. ... |
NA SONCU stopljen čokolatin | sladek oblizek | na konicah prstov ... |
PARADOKS temne misli | se včasih pojavijo | s hitrostjo svetlobe ... |
JUTRO NA SKALI v sončnem vzhodu nad morjem | je mogoče prepoznati | moj jutranji pozdrav ... |
OBLIKOVANJE DVOJINE ubranost sopotja dveh zvezd | ustvarja čistost glasov | brez primesi ... |
TVOJA SLED NA KAMNU obsijalo jo je sonce | zdaj se smehlja | v temi ... |
DAR PTICE strastni dež | očiščena duša | odprta za mlado drevo ... |
GLASBA V SAHARI med puščavskimi sipinami | klavirski trio (klavir, bobni, bas) | iz svojih glasbil izvablja vrhunske improvizacije ... |
MALA NOČNA PAVZA cigareta na balkonu med delom | osem krogcev iz dima med zvezde zapiše | lahko noč ... |
PODVOJITVE dvoje nagajivosti | dvoje sonc | ob koncu tedna ... |
V PETEK POPOLDNE dvojni čokoladni sladoled | oplemeniten s čedno strežbo | vzbuja sladke misli ... |
O ČASU včasih čas teče prehitro | včasih preveč počasi | skoraj nikoli pa prav ... |
KAK DAN v službi si namenoma nakopljem dela čez glavo | da mi hitreje mine čas do noči | (ga bo pa kak drug dan manj) ... |
V OGLEDALU vrtnica, ki kdaj v zanosu pozabi | da lahko njeni trni ranijo | malega princa ... |
TOPLI SPOMINI nežni objemi, | ki ogrejejo srce njemu, ki jih pripoveduje, | in njemu, ki jim prisluhne. ... |
DROBEN DOTIK znamenje ob poti | ima to nedeljsko jutro pomen | samo zame ... |
THIS W-END konec tedna | v peteksoboto ponoči zavije | v povsem nepričakovano smer ... |
SOULMATE ničesar ne vpraša. | objame. podpre. | prijatelj. ... |
SPOMIN Z ODDIHA: KAKŠNE BARVE JE POEZIJA? na tanki črti med dnevom in nočjo | v senci visokih dreves | se pišejo pesmi ... |
O POTRPEŽLJIVOSTI 9-5: med tremi online sestanki počasi tipkam dolgo razmišljanje | odgovor začnem nestrpno pričakovati | čez petnajst minut ... |
JUNIJ mesec izpolnjenega pričakovanja | sivka zacveti | ko se pomlad preliva v poletje ... |
KRUH zjutraj zamesim bel kruh | pa se speče črn | v dnevu prekvašen s temo ... |
V RAJSKEM VRTU sprehod med drevesi | v večernem somraku | odkriva zakopane skrivnosti ... |
KO ODPREM OČI v soju pomladi | ognjena ptica | prebuja čute ... |
SPOMIN Z ODDIHA: NOČNI SPREHAJALEC v čarobnem gozdu | so brsti drevesa | cvetovi srca ... |
NASMEŠEK že od jutra ga nosim v očeh, | kakor topel oblaček lebdi okrog mene, | spusti se do ustnic in jih zaviha navzgor, ko sem sam | (in malo je nagajiv) ... |
SEVEDA VEM včasih se noč | ne konča z jutrom | drevo prepleta veje tudi v temi ... |
PRESENT drobna pozornost | riše dnevu nasmeh | še dolgo v noč ... |
SPOMIN Z ODDIHA: VEZ samoten sprehod med drevesi | nežno božam lubje in se učim brati | modrost v šumenju listja ... |
UČENJE ŽIVLJENJA drevo kakor človek / človek kakor drevo | skrije liste | ko se zboji dotika ... |
KO SE PREBUDIM že navsezgodaj izpovedana | želja izreka svetlo sporočilo | za radost v dnevu ... |
DOBRO JUTRO jutranji pozdrav lahko vošči | sončen in sočen dan | (besedi sta si zelo blizu) ... |
IZ SAGE O KAVI nasvet | brez skrbi polivaj kavo po pultu | je bil popoldne vreden zlata ... |
SAJ NI RES, PA JE: ŠE ENA O KAVI zjutraj spet enkrat polijem kavo po pultu, | pa se s hudomušnim nasmeškom tolažim, | da se tudi drugim dogaja… ... |
VZNEMIRJEN DAN kakor peruti ptice | dan v dlaneh drhti | z moškim nemirom ... |
SRCE DVEH SONC danes sem poln sonca | danes delim veselje z nekom | ki ga imam zelo rad ... |
VESOLJE V OČEH modre oči | nosijo moj pogled | vse do zvezd ... |
GÂTEAU najslajša sladkost | (ki ni ne sladkobna niti osladna) | v samosti biti s teboj ... |
DREVO MIDVA drevo barve sonca, | drevo, ki se nikoli ne vda in vzbrsti tudi pod snegom, | drevo upanja. ... |
SAFE tattooed with poems i'm not afraid | of diving into the deep, mysterious abysses | of the bluest ocean ... |
SOUL IN SOUL sprehod po starem mestu | okus nenavadne govorice | sanje letijo čez hribe ... |
ČARNE ROBIDE opojno sladke sveže nabrane | slajše v sladoledu, ki se topi na jeziku | najslajši očarljivi poganjki zapeljive dolžine ... |
NESMISEL MELANHOLIJE V PRIMEŽU ČASA ptica je dlan. | je objem. je stisk. | ptica je mir. ... |
MOJA JUTRA zjutraj nočem odpreti oči | ker sem poln tvojih besed | vgraviranih vame v noči ... |
CAFFÈ LATTE lonček za kavo | na okenski polici | gnezdo za dušo ... |
DURING THIS NIGHT stunned | without words | i’m thinking thee ... |
SPAJANJE SEDANJOSTI stvarnost | spomini | sanje ... |
ODTENKI sesti na rollercoaster | sesti na vlak smrti | isti pomen, a drugačen prizvok ... |
Z ODDIHA: JURJEVO praznovanje pomladi | v ozelenelih vejah slutim | življenje in upanje ... |
SOMETIMES IT'S OK TO H8 ME včasih so moja temna razmišljanja | najostrejši črni oblaki | na modrini neba ... |
Z ODDIHA: SVETLOBA V APRILU po vznemirljivem dnevu | v tišini noči knjiga | še tesneje poveže prijateljstvo ... |
KRATEK PREDAH tudi vsakdanjice | gredo kdaj povsem nevsakdanje - | s češnjevim cvetom v gumbnici - na oddih ... |
JUTRO olistanje bukve | prinese nežni ščebet ptice | pomlad ogreje dušo popotnika ... |
PREMIŠLJEVANJA en sam ton | na nebu iz zvezd je dovolj, | da zapolni tišino ... |
MILINA nevidne roke | objamejo lahko močneje | kot kdo, ki ti gleda v oči ... |
MOJE MODRINE neskončna obzorja neba | skrivnostne globine morja | spominčice za čas, ki še bo ... |
COFFEE, AGAIN? starbaks, two hints: | cute baristos | and free wifi ... |
A CERTAIN SMILE a certain smile in my soul | is for you | and yours only ... |
EASTER the color of your smile is known to me only and vice versa |
VELIKONOČNI ORATORIJ (v)stati za ponižane in razžaljene | je zgodba | velike noči ... |
DELJENJE tvoja žalost je moja | in bol | in nasmeh ... |
PRIJETNA MELANHOLIJA čeprav ne ležim na peščeni plaži napol zaprtih oči | misli valovijo | kot nežno plivkanje morja ... |
SMILE nasmeh v očeh | pod sončnimi očali | najbolj odmeva v srcu ... |
MEMORIES v koreninah drevesa | živijo spomini na veje, | tudi na tiste, ki jih ni več. ... |
SICK LEAVE bom dokončal jutri doma, rečem v službi, in grem, | doma se do konca prezebel zavijem v termo odejo | in zaspim. ... |
DOTIK v temi noči | je sonce skrito | v dotiku dlani ... |
PRIJATELJSTVO prijateljstvo ne ve ne za dan ne za uro | ne pozna minevanja časa | vedno je ... |
KONSTANTIN KAVAFIS lepota minljivega trenutka | ostane | z dotikom pesnika ... |
ČETUDI četudi ne znam risati svetlobe | četudi ne znam barvati teme | včasih komu le narišem droben nasmeh ... |
BREZ DEŽNIKA klepet s prijateljem med delom | pomaga, da naporen dan v službi | mine nepričakovano prijetno ... |
TRNI MED VRTNICAMI prečesto pozabljamo, | da so najbolj ranljivi tisti, | ki so nam najbolj blizu. ... |
ENA VSAKDANJA trikrat poklikam set proofing language | končno ugotovim | da sem se zatipkal ... |
ITAKE na istem kraju | ob drugem času | najti mir? ... |
OBJEM V NOČI pogovor ob vinu | vsaka beseda je zvezda | ko se odpira duša ... |
ZA W-END ščepec nagajivosti | topel nasmeh sonca in objem lune | in mir ... |
VSE JE BLIŽINA pod istim soncem | dihava | pod isto luno ... |
O SMISLU (INSPIRED BY A. K. & …) smisel ljubezni | je morda | biti roka v temi ... |
FILMSKI TIMING tik pred e-sestankom prejmem en sanjsko lep mejl, | od ganotja jokam in nakladam, kako mi kamera ne dela dobro, | in pojasnjujem, ne, nisem bolan, najbrž je nekaj na zvezah, da imam čuden glas… ... |
PODOBA IZ BRANJA v objemu noči, neviden, a vendar viden, | s konico brade, naslonjene na laket, | reče, tiho, pripoveduj mi… ... |
TONIGHT, I'M JUST A FALLING STAR nocoj samo padam | z zvezdo na ustnicah | vendar razpetih rok ... |
JE CROIS…, II new memories are not covering over the old ones | they're only bringing them back | tenderly ... |
FALLING STARS ARE FOR WISHES konec tedna | moral bi se zakopati v delo, | pa gledam zvezde, ali padajo z neba ... |
PETKI POSTAJAJO DAN ZA KAVO DRUGEGA OKUSA aleksov lajf | se pa ful vrti okol kave | al kaj? ... |
KAJ ME PLAŠI podgane. | tema. | molk. | in, tuintam, misel o koncih. ... |
PRED LETI NEKJE NA DAN POEZIJE STOPIM Z NEKOM V LOKAL Z NAPISOM, DANES KAVA ZA PESEM rečem, jz častim, in v manj kot minuti | sklepljem dve malo burkaško obarvani štirivrstičnici o kavi | še nikoli nisem v tako kratkem času tako veliko zaslužil ... |
DAN SOLZ dan, ki sem ga buden in v snu sanjal leta (vsak dan) | nikoli ne bi verjel, da je v solzah veselja | lahko toliko solz bolečine ... |
DVA DNI dva dni spim kot zadet | besede prihajajo in odhajajo | napol v sanjah ... |
ŽALOST PUSTIM PADATI V POZABO tema se vrača v temo | počasi previdno odpiram vrata nepozabljenim spominom | ki jih imam rad ... |
DRUGAČE v petek zjutraj | s kavo drugega okusa | začenjam dan ... |
NOCOJ NE ZMOREM VELIKO BESED. SAMO DOBRE ŽELJE V SRCU. in radteimam. | in ziher. | in moj. ... |
MORDA ko kdaj utrujen ne moreš zaspati | ali otožnost kot tanka koprena prepreda noč, | je morda dobro vedeti, da te ima nekje nekdo rad ... |
EKSPERIMENT v času kuge se poizkušam v kulinariki | glazura za sacher torto se dela dvakrat in marmelada je iz trgovine | smetana je pa odlična ... |
A GAY KLUTZ when i accidentally knock over the laundry basket | my gay socks start dancing | all over the launderette ... |
MALO (?) ŠAŠAV, PREDPOSTAVLJAM (IZ MOJEGA VZPOREDNEGA ČASA) mimogrede se nasmehnem kruhomatu | v trenutku, ko mi peče svež kruh, in pomislim: | skoraj bi stavil, da znaš ti speči kruh sam ... |
PONOČI SE JE MALO SFIŽIL BLOG drobna napaka v vpisu (ne zanalašč) | pol noči se trudim, da jo odpravim | še dobro, da ni bilo sem nikogar (vsaj sklepam, da ne) ... [če je slučajno kdo bil, naj, prosim, vzame ta vpis kot opravičilo] |
W-END: PET SKIC MED DELOM (IV) strah nima velikih oči | niti ni na sredini votel | strah gloda srce ... |
W-END: PET SKIC MED DELOM (III) težko je živeti čas | o katerem se bodo učili bodoči rodovi | če prihodnost bo ... |
W-END: PET SKIC MED DELOM (II) v vojni ne umira tehnologija | niti droni niti roboti | v vojni umirajo ljudje ... |
W-END: PET SKIC MED DELOM (I) s cmokom v grlu | delamo kot da se ne dogaja nič | čeprav vemo da se dogaja vse ... |
BLIZU (ii) aleksov zvarek zlijem proč | in skuham kavo, kot je zapisano | užitek je včasih drugje ... |
BLIZU, i moj okus | tvoji kavi | doda malo mleka (se nadaljuje) |
DELOVNI W-END na zaslonu prenosnika | odprt delovni dokument | misli pišejo pesmi ... |
MUČEN SESTANEK bolj mučno je meni, | ki moram podati kopico pripomb | kot njim, ki so površno pripravili obljubljeno ... |
MALA MELANHOLIJA VEČERA če bi znal igrati na klavir (in skladati glasbo) | bi nocoj igral | malo melanholijo večera ... |
ŠEME* fotka znanca iz moje praslužbe | pošemljene kirurške maske in krofi na mizi | je res čas za pust? *šema - po SSKJ (tudi): neumnež, nespametnež |
CIGARETA NA BALKONU v belih nočeh | črni dnevi. | hvaležnost, ker si. ... |
ZA MIRNO NOČ časi so zunaj temačni | naj bo nocoj vsaj v duši | mir ... |
JE CROIS... (cd) še enkrat | (morda, poslednjič) | z nevidnim objemom v noči samote ... |
SPLAV POMLADI kakor brstiči v zmrzali | brez prihodnosti | padajo mladi možje ... |
V PRIMEŽU GROZE a nocoj bi hotel misliti samo na to | da tvoja glasba | diši po cimetu ... |
MATILDIN PLES v poblaznelem plesu orožja | ob zvokih koračnic | umirajo nedolžni ... |
ŠE ENA O(B) KAVI pravzaprav sploh ne vem | kakšno kavo | imaš rad ti ... |
BARVA TEGA VPISA SE IMENUJE BLUSH (aleksarija) ko si nesem kavo iz kuhinje kihnem | kava prestopi bregove | potem malo čistim in se sam sebi malo režim |
TOTALLY OUT OF THE BLUE povsem nepričakovano si nocoj zaželim slišati lascia la spina… by cb | (ne bom rekel, ne vem, zakaj) | povsem nepričakovano me umirja ... |
WRITING THE FRAGMENTS, TRYING TO TURN ON THE SUN the rhythm of foreign rain | in the night that was a single raw cry of pain | no one is with me tonight but you ... |
BESEDE ZA NOČNO OMARICO PIŠE VČASIH GORJE, A SO MOJE včasih je ena sama zvezda | celo vesolje | (odgovor se piše počasi, v fragmentih) ... |
FORTUNE COOKIE dreams help you live. | (or vice versa: | dreams help me die?) ... |
VALENTINOVO SKOZI ODRASLE OČI rdeče vrtnice vsepovsod | vsak dan je lahko dan za ljubezen | rojstni dan (ali dan za smrt) ... |
VALENTINOVO SKOZI OTROŠKE OČI vsak dan je lahko valentinovo | če imaš rad | vsak dan lahko kaj podariš (pa tudi dobiš) ... |
DELAVSKI RAZRED GRE V RAJ? petnajst ur dela (dvakrat teams in en zoom za nameček) | zdaj bi rabil iztičnico | možgani kot hrček v kolesu lovijo svoj lastni rep |
JECAJ U NOĆI vidi se da bi voleo mnogo toga | ali katkad poželim | da sam samo dlan na grozničavom čelu ... |
ZNAKOVI PORED PUTA ako zatrebaju tebi (i meni) | prepoznat ćemo ih u treptajima trenutaka u svim bojama života | i pronaći snagu u odjeku osmjeha u sebi |
z ljubeznijo,
a.
objavil aleks ob 00:00 9 komentarji
Oznake: ptica v duši