prazna lupina
včasih je dan samo prazna lupina.
sonce vzide zato,
da bi znova zašlo zvečer.
soncu je upanje brat,
ki se ob zori
rodi za smrt
v večeru.
včasih sem jaz samo prazna lupina.
čemu vstati,
stati, obstati…
saj ne rešujem življenj.
nič ne ostane, ko je iz sveta
izrezan mali, nesmiselni tkalec pesmi,
ki pleše po taktih usode
na makovih poljih sanj.
včasih je vse samo prazna lupina.
takrat bi odprl vrata in šel,
lahak kot oblak,
med najčudovitejše moške sveta.
brez maske,
brez rokavic
(brez kondoma?)
bi vrgel partijo kock
s smrtjo.
© Aleks 2021
