moja aleksandrija

poetu (in bralcu) aleksandrije

i.
skozi srebrne zenice ogledal
vstopam na druge ulice,
v davno zaklenjene hiše,
v kavarne, kjer v soju plinskih luči
starci sanjajo
rožnate ustnice mladeničev.

ii.
nekaj bežnih pogledov,
ukraden dotik…
dve senci kradoma zdrsneta po stopnicah.
lepota njunih mladih teles
se za trenutek zlije v en sam
prepovedani užitek.

iii.
neznane poti
prehojene tisočkrat
odzvanjajo nepozabljene
v spominih pesnika.
na obali moje aleksandrije
je zapisano tvoje ime.

© Aleks 2019



Datum objave: 8. 8. 2019