nekdo…

nekdo te ima vedno rad,
in to niso trave, reka, drevo ali kamen,
nekdo se nikdar ne nasiti bližine
duše,
mehke kot bela pena valov,
ki išče nežnost
v hrepenenju poljuba,
nekdo zmore sprejeti tvoje trpljenje
in ga nositi kot svoje,
ker sam pozna bolečino,
in stopa
s teboj v korak,
tudi ko druge sledove stopinj
briše morje.

nekdo te ima vedno rad,
nekdo, ki ne ve za čas,
ki varuje sanje ptice
v cvetnih čašah
med trni vrtnic,
ki pada s teboj
med zvezde,
ko se znoči…

© Aleks 2019


Datum objave: 16. 6. 2019

v brezčasju itake

v brezčasju itake
svet diši modro
kakor spomini
na dušo moškega
ki je bolj moja
kakor jaz sam

v vse oblike besed
zanj
klešem zatočišče

če tema
briše bližino
trga vezi
če se zaustavijo koraki
če dvojina
postaja samota
če se zapreti oči
zdi lažje
kakor iskati
sonce na nebu

moja pesem
sega čez konec sveta

v brezčasju itake
verjamem v življenje
iz vej svoje duše
spletam gnezdo
za ptico

© Aleks 2019
Datum objave: 1. 6. 2019

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.