praznični čas

odsevi božične zvezde

v kroglicah bodike

tihe želje duše

za zdravo leto

za ljubezen

za upanje

za mir

© Aleks 2018

Datum objave: 25. 12. 2018

spominjam se

spominjam se

čeprav si me spremenil
čutim tvoje srce kakor takrat
ko si razgalil pred mano svojo samoto
in sem ugledal zvezde
na nebu tvoje teme
kot jih ni še nihče

dal sem ti dlan in stopil na tvojo pot

ker vem
(kot veš ti)
da nekatere ljubezni nimajo konca
da vseh korakov ne prekrije pozaba
da so vezi
ki segajo preko konca sveta

vrtnica malega princa ne ve za minevanje časa

tvoja noč
je ostala v mojem naročju
kakor drobna nevidna nit
je zvezala tvojo in mojo dušo
za zmeraj
nocoj si moj kakor tisti večer

samo še bolj

© Aleks 2018



Datum objave: 11. 12. 2018

intimna pesem za en dan v jeseni

ko se zmrači se spustiva k rokavu reke
(reke imam rad ker nekje nekoč postanejo morje)
on pozna skrit kraj ob obrežju
kjer sediva na mavrici iz jesenskega listja
gledava se
na skrivaj kadiva
malo molčiva
in malo ne

pripoveduje o mestecu
kjer se je rodil
o ljudeh in o mostovih
ki živijo
samo še v podobah njegovih spominov
in o kraju tu blizu
kjer ga po prepiti noči v baru
prvikrat ni bilo sram leči z moškim
tako
kot je hotel od nekdaj
čeprav
(ali morda prav zato ker)
sta zjutraj šla vsak svojo pot

pobožam ga po laseh
s plaho nežnostjo
ker se bojim teme
na svojih prstih
ker sem samo odmev
v kalupu človeka
ki ječi zgolj eno samo
nikoli končano slovo

takrat z drhtečimi rokami
iz vejic drevesa postavi
mlinček na vodi
zame
da bi zmlel mojo žalost v prah in jo zvrtinčil
v nič
nevede se nasmehnem
njegovi prsti se umirijo
v svetlobi mojih navzgor ukrivljenih ustnic
(je sploh že kdaj videl moj smeh?)

nenadoma imava oba
jamice v licih
in drobne gubice okoli oči
ki postajajo zvezde

kot dva trepetajoča polmeseca
se najine ustnice spojijo v poljub
ki zvabi dlani
v sladostrastno popotovanje
vrhunec žari
v najinem skupnem pogledu

ko se stemni
se objeta odpraviva
proti postaji podzemne

prespim pri njem
in z njim
dam mu sebe
a se bojim
nekaj med nama je
več
kakor poželenje

© Aleks 2018



Datum objave: 21. 11. 2018

jesenska

vožnja s spuščeno streho
skozi somrak
zlatolitsje žari v večerni zarji
na koncu mavrice čakajo
najlepše oči

© Aleks 2018



Datum objave: 17. 10. 2018

v jesenskem dnevu, ko se vrneš

v zahvalo za želje

v jesenskem dnevu, ko se vrneš
bogatejši za zvezde v očeh,
ki jih je izpisalo poletje,
s pramenom sonca v laseh,
dišeč po soli s telesa,
ki je pustilo
toplo sled nočnega plesa
na tvoji postelji
na sveže ponedeljkovo jutro,
shrani dvojino v nasmeh.

sledi so ostale,
neizbrisljive,
na vročem pesku.

© Aleks 2018



Datum objave: 3. 9. 2018

danes želim

biti angel
za dušo ptice

objeti vesolje
in zaigrati na zvezde

da zazveni skozi glasbo
tvoj smeh

da na koncu sna najdeš
sončev poljub

© Aleks 2018



Datum objave: 16. 6. 2018

fontevrault-l'abbaye (kroki s potepa)

zate

in v spominJeanu Genetu

fontevrault kakor svet.
v njem jaz,
med vsemi najbolj grešni jetnik,
se pravi najlepši
in najbolj možat.
znam vrteti nož,
žvižgati na prste,
pljuniti skozi zobe,
pokaditi čik v enem šusu -
le vrai mac.
hitra podoba v oglju:
naslonjen na zid z rokami v žepih,
dolge noge prekrižane v gležnjih,
srepi pogled
zapičen
v mimohod fantov.

črna senca na steni za mano je moja duša.

nihče nima pojma,
da imam dušo.
nihče ne vidi vrtnice v temnih laseh.
(niti ti ne.)
četudi s svojo temino
varujem tebe,
ki si brez greha,
da se te dotakne samo lepota,
da je samota zgolj neznana tujka,
da je v temo vtkana mehkoba svetlobe,
in kujem pesmi,
kakor srce, dan in noč,
iz opilkov rešetk moje samice,
zate.

pred tvoje oči padajo ideogrami na modrih lističih.

v nekih sanjah
bele lilije
vzcvetajo iz mojih dlani.

© Aleks 2018



Datum objave: 1. 6. 2018

dan poezije, ii

danes
nihče ne izbriše odtisov
mojih golih stopal

moje besede so neumrljive

zrnca peska
ne oznanjajo
odtekanja časa

želje se izsanjajo onkraj neba

z zvezdami kličem tvoje ime
(odgovor se skriva
v valovanju morja)

vse je pesem

večna kot ptica
kakor moja ljubezen
in ti

© Aleks 2018



Datum objave: 21. 3. 2018

na koncertu

z glasbo
bi me rad potegnil za seboj
v neznano

tja kjer še nisem bil
tja kjer bi se z naslado
za trenutek dotaknil neba

prsti virtuoza
dovršeno improvizirajo
neštetokrat preigran notni zapis

ves svet je jazz
tvoji popolnosti
manjka samo duša

ali pa sem sam
preden sem se predal tvoji igri
zavrgel svojo

© Aleks 2018



Datum objave: 3. 2. 2018