podoba v zrcalu
kakor prijatelj.
deli moje sanje,
joče z menoj,
z menoj se zasmeje,
v popolnem sozvočju z mano
mi v smehu
pokaže jezik
natanko tedaj kakor jaz.
a tudi
obrne hrbet
in gre
svojo pot
(vendar se vrne, če se ozrem nazaj).
kakor ljubimec.
ista želja v očeh,
isti poljubi na ustnicah,
isto hrepenenje v dlani,
ki se iztegne k meni.
iste zvezde v duši.
kakor samota.
eden,
ne dva.
© Aleks 2017
Datum objave: 17. 5. 2017
8 comments:
Dragi Aleks, včasih je to za mnoge edini prijatelj, ki te molče spremlja in je v sozvočju s teboj, kot si se lepo izrazil. Nikoli ne zavrne poljuba, nikoli ne odmakne pogleda in je preprosto tam, kjer si ga želiš!
Ko bi lahko rekli še za koga drugega, ne samo za podobo v ogledalu!
Krasna pesem s katero se marsikdo lahko krasno zlije!
Bodi in ostani dobro!
Matevž
dragi Matevž, hvala ti za tvoje tople besede; zanimiv in mnogopomenski motiv se mi je zdel, ta podoba v ogledalu… hitro se je spisal v pesem, v prihajajočem jutru po eni ne prav prespani noči, ampak najbrž sem ga dolgo prej že nosil v sebi.
tudi ti bodi lepo,
a.
Dragi Aleks!
Večplastno, ganljivo, otožno in pa s tvojim dotikom. Res še ena krasna pesem :-)
Objem z LPJan
dragi Jan, čeprav malo pozno (sorisorisori), iz srca hvala. kar nekaj mene je v tej pesmi, ja.
lepo se imej,
a.
Oj, dragi Aleks, lepo :-)
Pa zanimiv lok: prijateljstvo-ljubezen-samota.
lp, bralec
pozdravljen, bralec! in hvala za tvoj pogled. zanimiva interpretacija, čeprav sam nisem imel glih loka v mislih. bolj pač, da včasih misliš, da si skoraj kot eden z nekom, pa si lahko tudi (čeprav ne nujno) sam.
lp, a.
V junijski gužvi lahko zpišem samo: odlično! In to z veseljem :-)
no, potem pa lahko rečem samo, hvala, in, me veseli. upam in ti želim, da bo kmalu manj gužve,
a.
ps če kaj tolaži, pomoje je zdajle povsod...
Post a Comment