podoba v zrcalu

kakor prijatelj.
deli moje sanje,
joče z menoj,
z menoj se zasmeje,
v popolnem sozvočju z mano mi v smehu
pokaže jezik
natanko tedaj kakor jaz.
a tudi
obrne hrbet
in gre
svojo pot
(vendar se vrne, če se ozrem nazaj).

kakor ljubimec.
ista želja v očeh,
isti poljubi na ustnicah,
isto hrepenenje v dlani,
ki se iztegne k meni.
iste zvezde v duši.

kakor samota.
eden,
ne dva.

© Aleks 2017



Datum objave: 17. 5. 2017

prvi maj

prosto po Ivanu Cankarju

kaj slaviš danes,
roka, ki kuješ svet,
brezplačne obroke za lačne otroke,
vse več garanja za vse manj pravic,
ko brez zaposlitve
samo še delaš,
ali slaviš,
ko si ob podarjenem vrčku piva
izmišljaš
povsem samosvoj življenjepis,
da bi kakor iluzionist
z ukano skril svoj datum rojstva
in se vsaj še enkrat prodal,
ali slaviš,
ko odteka mladost
v brezupnih poskusih
odkriti, iznajti, izumiti
vrata v prihodnost,
ki jih (ne) odklepa samo uspeh,
ali slaviš,
ko se bojiš,
da boš postal
le še eden od starcev
iz neogrevanih, vlažnih sob,
ki pod plaščem večernega mraka
skrivajo dobrodelni paket?

kaj slaviš danes,
roka, ki kuješ svet,
ko ti sodbo spet pišeta
frak in talar?

© Aleks 2017



Datum objave: 1. 5. 2017