les petits princes

tišina
ni odsotnost besed
ampak govorica molka

vsak je kdaj mali princ
ki mu ubija dušo črni trn njegove vrtnice
ali lisica ki ne pride
ne s plimo
ne z oseko pričakovanja
(pilot je samo privid želje po bližini)

v labirintu svojega malega sveta
brez prostora za beg
v kotu dna zre proti nebu
kjer zvezde z ognjenimi jeziki
vžigajo neko nepoznano obličje
na ujeto luno v pozlačeni kletki

ko se prižge noč
izginejo ceste
v vodnjaku teme
nobena nota življenja
ne preglasi
neizrečenega

in vendar v njem ne ugasne ljubezen
tudi iz pepela upanja
lahko vzleti feniks

© Aleks 2015



Datum objave: 11. 1. 2015

bastet

pred stanovanjem mojih sosedov
domuje črna mačka.
ne črna kot noč,
bolj barve sence,
kar ni naključje,
ker je samo
prebarvan kos lesa,
izrezljan v obliki živali rumenih oči
na štirikotnem podstavku.
že nekaj tednov straži pred vrati.
vsak dan jo vidim,
ko odhajam ali se vračam,
postala je del mojih poti
(skoraj kot da je moja),
zato sem jo poimenoval bastet
po egipčanski boginji mačk.
najbrž jo je zapustil nekdanji lastnik,
a morda je iz svetlanine mačje preje
in vsako polnoč oživi.
zadnjič sem to omenil s.
ter pripomnil, da bi ji mogoče
moral kupiti majhno konzervo hrane,
tako, za vsak primer.
s. se mi je nasmehnil in me pobožal po laseh,
vendar je v njegovem pogledu bila žalost,
saj nekoč ni mogel rešiti malega muca,
ki se je iz njegovega naročja vzpel
med mačje angele.
takrat sem se odločil,
da se bom odpravil v zavetišče
in s. pripeljal bastet
za novoletni dan domov.

© Aleks 2015



Datum objave: 3. 1. 2015