menjava srca

v dnevih bolesti
bi si bilo treba
poiskati drugo srce.
izklesano iz kamna.
trdo in črno.
polno ostrih robov.
gluhonemo.
z vseh strani neprodušno zaprto.
malo podobno čisto majhni samici.
nič ne bi moglo vstopiti vanj.
niti iz njega.
in nihče.
tako bi ostalo zunaj oboje,
raj in pekel.
bilo bi varno.
praznina bi bila žametno nežna kot najmehkejša tema.

v dnevih bolesti
bi si bilo treba
iztrgati staro srce.
ga prebosti s količkom iz gloga.
prestreliti s srebrno kroglo.
obesiti nanj venec iz česna.
za vsak primer.
da ne bi moglo nikdar vstati od mrtvih.
niti v sanjah ne.

v dnevih bolesti
bi si bilo treba
vstaviti novo srce.
ga posvojiti.
in bivati z njim
do konca.

© Aleks 2014



Datum objave: 21. 10. 2014

evroskeptik

v ponarejenem razkošju barv
iz kilometrov blaga za zajetno postavo
prevzetna starka motnih oči -
naslage pudra ne skrijejo gub na obrazu
in drag parfum ne prikrije postanega vonja let -
vse bolj osamela
z na debelo našminkanimi ustnicami
deli plastične smehljaje made by botox
pozdravlja z mesnatimi prsti nabrušenih nohtov
nalakiranih z lažnim dostojanstvom
(kratki-dolgi-kratki pobliski sonca v težkem pozlačenem nakitu)
iz oguljene v.i.p. lože
ne da bi razumela žive prizore na odrih sveta
evropa
še enkrat umira

vožnja skozi noč
mimo bleščečih otočkov reklamnih panojev ob cesti
neskončnih izbir
avtomobili sanjskih fantov za sanjske poslovne poti (kupi!)
nove obleke nove sezone iz novih oblik (kupi!)
še bolj cenejši pametni telefoni (kupi!)
opominjajo
kupi! kupi! kupi!
nova mantra
kdor kupuje je živ
vsak nakup potrdilo uspeha
danes
svoboda pomeni svobodo reči
da je dva in dva kolikor hočeš
(samo valuta mora biti dovolj trdna)
evropa še enkrat umira
v naših pohlepnih rokah

duh velike noči
(šunka hren pisanice potica)
se šibi pod težo dobrot
lačne roke ki prosijo drobtinic z mize
pod križem
v molitev zatopljene oči prezrejo
v nebeških višavah ni
alg v svilnatih laseh
skoraj prosojnih teles
podgan ki stradajo
ker smetnjake praznijo ljudje
evropa še enkrat umira
v naših licemerskih rokah

vse več in več stopinj bede
le birokrat v stekleni palači
skriva pogled za debelimi kupi
brezkrvnih besed v najsodobnejšem novoreku
ob skodelicah dvojne kave in izbornimi prigrizki
(samo)zadovoljen
kakor maček ki je požrl golobico
ne vidi ne sliši
vedno bolj neme bolesti brezpravnih
ne govori
za izginule ubitih mest
za ubite izginulih mest
evropa še enkrat umira
v naših brezbrižnih rokah

© Aleks 2014



Datum objave: 7. 10. 2014