... skrivnost ...
drevčku
ne veš kaj je umretisamo živeti poznaš
poljub mesečine in ljubkovanje dežja
krajec lune
ki se šali s tvojimi vejami
uspavanke južnega vetra
mogoče danes prihaja smrt
(vsak dan je danes)
s poznanim ritmom korakov
v prvem somraku večera
a ne s sovraštvom
temveč s trpljenjem v prsih
ni te strah
on je pravičen sodnik
vsak tvoj brstič
nosi pečat mehkobe njegovih oči
tople sledi božajočih dlani
ko rahlja zemljo med tvojimi koreninami
tvoj beli jezdec stkan iz bolečine
za vsako zgodbo z njegovih razpokanih ustnic
vsak droben cvet malo rumeno srce
ki s silovito nežnostjo bije
v tihem sozvočju
s simfonijo življenja izpod njegovih prstov
roka okleva v ustavljenem času
ali se bojiš
trnove krone ki se razrašča preko neba?
ko se svetloba
spremeni v temo
umre sonce
... v glasbi
ki ga objema v bolesti duše
šelesti tvoja pesem
njegova melodija
odmeva
v šumenju tvojih besed ...
© Aleks 2014
Datum objave: 23. 5. 2014
