včeraj sem ti narisal nasmeh

moji ptici
Na poti skozi park
s ptico v duši

pod črno odejo neba
v objemu nočnega vetra
se zleknem na posteljo
iz mahu med koreninami

nad mano se zlato
blešči listje na vejah drevesa

glej
kakor zvezde
rečem
pomislim

ena sama repatica zapleše skozi mrak
zvezda z vrtnico malega princa

catch the falling star
and put it in your pocket
save it
for a rainy day


zabrundam
(morda ne na glas)

ti
spraviš malo sonce v torbo
in se nasmehneš
z očmi

© Aleks 2013



Datum objave: 21. 10. 2013

lobotomija

ne spominjati se
je lobotomija duše

v omrtvelih lovkah temnic peščenih gradov
razžrte kosti
ostankov sanj
neprizadeti pogled
kako ravnodušno odteka čas
leta. kapljajo. brezbrižno.

zavreči ljubezen
je lobotomija srca

samota ne krade sonca
ne bolečina ne žalost
temveč maske ponosa
ime se spreminja v izvotljeno lupino
ali pesmi
še govorijo?

ne spominjati se je lobotomija duše
zavreči ljubezen je lobotomija srca

ogledalo na mizi
slepa luna na razbitinah valov
odseva ednino
zrak ledeni izpod reže zaklenjenih vrat
v sobi z odprtim oknom ostaja
prazen prostor za srečo
ples v temi
brez soplesalca
za zadnji poljub
in je
kot bi življenja
sploh ne bilo

© Aleks 2013



Datum objave: 1. 10. 2013

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.