u tami beskućnih snova / v temi brezdomnih sanj

• u tami beskućnih snova
• v temi brezdomnih sanj

u tami beskućnih snova

navečer
krenuo sam u grad
tražeći
neki muškarac
kojeg sam slučajno sreo
u tami beskućnih snova
pričao mi je o ratu
dugo
ali ne i puno
jer sjećanja su krhotine
razbijene duše
na kraju rekao je nešto kao
mogao bih se zaljubiti u tebe znaš
stvarno si nešto posebno
nije mogao znati
da je nježnošću
ranio sve što osjećam
jer nije bio u pravu
jer nisam takav uopće
okruženi tužnim refrenom uplakane rijeke
u bojama otpalog lišća
vodili smo ljubav
da u sebi ubijemo sebe
(požuda ima na usnama
ukus očajne kiše)
iza rasutih poljupca ostao je
samo trpki miris bola
kad sam ujutro bez riječi
odlutao dalje u noć

© Aleks 2010

v temi brezdomnih sanj

zvečer
sem se odpravil v mesto
iščoč
neki moški
ki sem ga srečal po naključju
v temi brezdomnih sanj
mi je govoril o vojni
dolgo
a ne veliko
kajti spomini so črepinje
razbite duše
na koncu je rekel nekaj kot
lahko bi se zaljubil vate veš
res si nekaj posebnega
ni mogel vedeti
da je z nežnostjo
ranil vsa moja čustva
ker ni imel prav
ker sploh nisem tak
obdana z otožnim refrenom objokane reke
v barvah odpadlega listja
sva se ljubila
da v sebi ubijeva sebe
(na ustnicah ima poželenje
okus obupanega dežja)
za razsutimi poljubi je ostal
samo trpki vonj bolečine
ko sem zjutraj brez besed
odtaval naprej v noč

© Aleks 2010

Datum objave: 18. 5. 2010

pesem na deževen dan

sanjal sem
da sem dežnik
velik razpet dežnik
rumen kot cvetovi
drevesa z južnega morja
ki cveti mene
bil sem srečen
in v svoji sreči lahek
kakor metulji spomladi
poletel sem v nebo
utrujen od poti
sem se zleknil na oblak
postal sem sonce
spogledoval sem se z angeli
ki so odložili svoje harfe
da bi se okopali
v svetlobi mojega veselja
najbolj postaven med njimi
(imel je kakšnih osemnajst let)
je legel k meni
mi zvaril absint
spuščal krogce dima iz pipe
in se mi smehljal z očmi modrosti
zdaj si ti sonce
danes lahko delaš čudeže
z vsakim žarkom en čudež
je rekel
in sem jih
naredil sem toliko čudežev
da tisti dan ni zeblo nikogar
nikogar ni bilo strah
in nihče ni več čutil
da je na svetu sam
(ampak o čudežih se ne piše)
s poslednjim žarkom ki mi je še ostal
sem nazadnje objel
nežno dušo moškega
ki ga imam rad
nato sem zaspal
v naročju najlepšega angela
(morda za vedno)

© Aleks 2010

Datum objave: 4. .5. 2010