nocoj
hočem, da si pijan
glasbe mojih oči,
ko igra nagajivih pogledov
v ritmu strasti
preide v pas de deux
na odru za dva,
hočem, da si pijan
opojne čutnosti
poezije prstov pesnika,
ki z naslado izpisujejo pesem
na žametni pergament tvojega telesa,
hočem, da si pijan
svetosti mojih poljubov,
ko je moj jezik v tvojih ustih
sladostrastna hostija odrešenja,
hočem, da si pijan
vznemirljive lepote
moje vzplamtele moškosti,
ko vstopam vate in ko se zlijem s teboj,
ognjena ptica užitka,
hočem, da si pijan
nektarja najine sle,
cocktaila dveh potnih teles
(shaken and stirred),
izgubljenih v ekstazi
na valovih poletja,
ki kakor da nima konca.
(kasneje naju morda preplavi otožnost)
hočem, da si pijan
vetrovnih sipin moje duše,
lepote samote in neskončnih odmevov tišine,
hočem, da si pijan
mojih žalosti
in mojih mozaikov iz sonc,
hočem, da si pijan
mojih sanj,
ko pod zvezdami
gorijo moji spomini,
ti ležiš ob meni,
gol,
lesketajoč se od poželenja,
piješ iz keliha mojih zgodb
in si želiš, da bi ostal za vedno.
(ali vsaj, da ne bi nikoli odšel)
© Aleks 2009
Datum objave: 25. 3. 2009
