večer v decembru
na brazgotinah časa
ob sotočju spominov
ležijo črepinje polomljenih pogledov
za molkom tišine
sonce zahaja modro
v daljavi
ognjeni obroči
ples golih demonov
v divjem ritmu strelov
iz lunaparka
ko postane samota
moje edino nebo
se skozi dotik duše
samo zame
nasmehne svet
© Aleks 2008
objavil aleks ob 00:11 23 komentarji
Oznake: ptica v duši
veš...
saj veš, da ni teme.
le sonce je za hip zaprlo pogled.
otožnost zveni kot labirint bolesti,
ko školjka v tvoji trepetajoči dlani
odmeva daljne potopljene obale.
saj veš, da ni pozabe.
ker ljubezen ostane,
četudi volkovi raztrgajo sanje,
četudi izginejo znaki ob poti
in se bojiš, da samota je.
zgolj žalost je, včasih.
ko plahi poljub v tvojih pogledih ne išče več korenin,
ko je nebo nad teboj samo grenak moder žamet.
ovij ga v valove bisernih nizov -
in droben dih slanega vetra je dom.
© Aleks 2008
objavil aleks ob 00:39 34 komentarji
Oznake: ptica v duši