kavarna na koncu dneva

čutnost pianistovih dlani
blagi opoj cigaretnega dima
moj ples v zenicah tvojih oči

na jamborih davno potopljenih galej
po brezpotjih med zvezdami
v poletnih serenadah jelševih gozdov

kakor drobne snežinke sanj
gnezdim ob tvojih cestah
samo gledaš me

gejzir ljubezni
rojen v slutnji topline tvojih objemov
na rezilu melanholije

© Aleks 2008

tema beline

razbijam solze
ledeni drob mojih sanj
brišem svet
porojen iz trnov zbeganih misli pesnika
ki se je obsodil na molk

(ne ustavljaj me)

drevo umira stoje v tišini
veje slačijo liste
nad brezizhodnim zrcalom reke
v nepredirni črnini izpraznjenega pogleda
vidim cvetove rumenih sonc rasti iz mojih dlani

ne ustavljaj me

na temni strani duše
metulji plešejo z vetrom
svoboden sem
v samotnem miru poletnega jutra
bo dež izpral težo mojih sledov s peščenih sipin življenja

samo ne ustavljaj me

© Aleks 2008

bijele noći

čarolijom bijelih noći,
dani su mi obojeni žudnjom
za još neotkrivenim riječima,
koje tražeći lutaju
stazama mojih najdivljih snova.

nedužan u divnim muževnim očima,
spavam u naručju ljubavi
i tješim se snažnim rukama čežnje
za ljetima, potonulima
u tamnim dubinama dugih zima.

okružen šutnjama beskrajnih šuma,
moj plač je krik novorodjene zvijezde,
koja ne donosi svjetlosti sunca,
samo tugu boli biti blizu...
i usprkos tome sam.

© Aleks 2008