haiku za dva

(mojemu dragemu prijatelju, v dar)

drevo in ptica
duši se dotakneta
na robu teme

© Aleks 2008

Datum objave: 16. 6. 2008

sprašujem te vse o tebi

(za naslov je zaslužna Svetloba (hvala!), pogled je pa moj)

Vstopil si vame iz teme kot samorog na pravljično jutro,
videl sem tvojo senco kakor obris svoje duše,
stal sem tam in drhtel, uročen od besed
in se obrnil v njegovo varno naročje, kajti bal sem se umreti.
Sprašujem te vse o tebi, kadar sem z njim.

Spuščam v nebo bele zmaje, ki so oblaki,
pesek in školjke in zvezde in dež in pomlad,
bosih nog tečem v neskončnost njegove topline,
smeje se z mano, a veter na mojem obrazu prinaša z morjem tvoj smeh.
Sprašujem te vse o tebi, kadar sem z njim.

 

 Njegove dlani, tvoji prsti.
Zamolklo kakor skrivnost dolbejo večnost v čas, ki ga ni.
Vrtoglavo razvnet se prepuščam njegovim poljubom,
z njimi žge vame sledi tvojih ustnic.
Sprašujem te vse o tebi, kadar sem z njim.

Listi njegove jeseni na straneh mojih pesmi,
barva tvojih oči med vrsticami najinih sanj.
Tvoji spomini na mojih pozabljenih stezah
in v mojem pogledu njegova samota.
Sprašujem se vse o sebi, kadar sem sam.

© Aleks 2008

Datum objave: 5. 6. 2008